Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ljubezen in žalovanje

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 25. 10. 2023 / 09:57
Oznake: Krščanstvo, Vera
Čas branja: 1 minuta
Nazadnje Posodobljeno: 25.10.2023 / 10:47
Ljubezen in žalovanje
Ana Rupar. FOTO: Osebni arhiv

Ljubezen in žalovanje

Da v krščanskih deželah za barvo žalovanja velja črna, izhaja še iz rimskih časov. Za pogreb se spodobi obleči črna ali vsaj umirjena oblačila. S črnino tudi okolici sporočamo, da žalujemo, in še nedavno je veljalo nenapisano pravilo, da jo svojci nosijo še leto po smrti bližnjega. Danes je tega manj, saj se je uveljavilo prepričanje, da oblačila niso merilo žalovanja.

Žalovanje je izražanje žalosti po smrti bližnjega. Žalost so čustva, ki jih občutimo v sebi, z žalovanjem pa ta čustva in občutja sporočamo okolici. In oblačenje črnine ni edini način, obstajajo tudi molitev, meditacija, poslušanje glasbe, petje, pisanje dnevnika, obiskovanje groba ali karkoli drugega, kar človeku pomaga sprostiti bolečino žalosti. Psihoterapevt Patrick O'Malley v delu Pot žalovanja piše, kako olajševalno je pripovedovanje o pokojni ljubljeni osebi, o našem odnosu do nje, o naši žalosti. To pomaga razumeti bolečino. »Vsako žalost lahko prenesete, če jo postavite v zgodbo ali o njej pripovedujete,« navaja pisca Isaka Dinsena.

Žalost je razumljiva posledica ljubezni do pokojnega, od nje je težko ozdraveti, se je pa treba z njo naučiti živeti, pravi terapevt, ki tudi sam že desetletja žaluje za pokojnim sinom. Obljuba ponovnega snidenja v nebesih pa je gotovo najboljša tolažba.

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh