Razmislek o temi (Mt 22,34-40)

Leta 1969 mi je v srce in ušesa sedla pesem, ki jo je prepevala Eva Sršen in je imela refren: »Ljubi, ljubi, ljubi, ljubi vse ljudi, slej ko prej boš ljubljen tudi ti. Ljubi, ljubi, ljubi, glej, kako gori tvoje srce.« V njej avtor obljublja pogojno ljubljenost: če boš ljubil, boš ljubljen. Pri Bogu je malce drugače. On ljubi ne glede na to, ali je ljubljen ali ne. Pred nas postavlja zapoved ljubezni, ker ve, da na njej temelji naše življenje. Gre za »biti ali ne biti«. Ob njej ne utihnejo samo saduceji in farizeji, ob njej utihneta sovraštvo in smrt. »Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in je ne preplaviti reke.« Da je to res, se je pokazalo v avgustovskih katastrofalnih poplavah: ljudje so priskočili na pomoč in niso spraševali, ali je kdo vreden ali ne. Prišli so in pomagali – ker so imeli radi in imajo radi. Birokracija »preceja komarja, požira pa velbloda«, ljubezen ne. Tako je tudi v naših družinah. Brezpogojna ljubezen ne vpraša,...