Človek se na svoji zemeljski poti večkrat ustavi in se vpraša: Bi sploh šel naprej ali pa bi stopil korak ali dva nazaj? Ob tem pa premišljuje, ali je v svojem bistvu res koristen kolešček, ki poganja celotno kolesje naprej, ali pa samo smet, ki to kolesje zavira. In koliko imajo pri tem opraviti mlini oblasti? Ga bodo zmleli v nič ali pa bo izpod mlinskih koles vsaj izpadla drobna smet?

Na Krasu imajo lep pregovor: »Živel sem med trnjem in robidevjem.« Pomeni, da človek v vsakem primeru živi med vsakovrstnim trnjem in se težko izmota iz njega. Razlika je samo v tem, kakšno je to trnje: bolj bodeče ali manj. Virgil ni živel med trnjem in robidevjem, temveč med trnjem in trnjem. Večino svojega življenja je bil oblastem oster trn v peti. Po eni strani so ga imeli verniki izjemno radi, po drugi pa je ves čas svojega duhovniškega poslanstva doživljal skrajna zaničevanja in ponižanja. V bistvu je šlo za počasno, a vztrajno mletje v nič. Čeprav je bil po značaju trden in vztraje...