Leta 1920 je umrl tako rekoč mučeniške smrti. Vsem na očeh, vsem v opomin, Slovencem in Hrvatom v ponos! Virgil se je ob tem globoko zamislil: »Ko se te lotijo sovražne oblasti, je s teboj hitro konec.« Drugi žalostni primer je bil goriški nadškof dr. Frančišek Borgia Sedej, nadškof, ki ga je Virgil dobro poznal, se z njim velikokrat pogovarjal in ga v vseh pogledih močno cenil. Dr. Sedej je vse svoje življenje posvetil boju za pravice slovenskih vernikov, pri tem pa zagovarjal osnovno pravico, da ima vsak človek od malih nog naprej pravico in dolžnost, da se o verskih resnicah uči v maternem jeziku.

Svojo neizmerno ljubezen do slovenskega naroda je leta 1924 poudaril tudi v pastirskem pismu, ki ga je poslal vsem duhovnikom v razmislek. V njem je med drugim zapisal besede, ki jih Virgil ni nikoli pozabil. Takole je pisalo: »Ljubezen do svojega naroda in domovine je dobra, celo od Boga zapovedana, kakor je tudi zapovedana ljubezen do staršev. Sam Stvarnik nam je položil v s...