Tržaški škof Santin s takšnim delovanjem primorskih duhovnikov ni bil zadovoljen. Vse so namreč naredili na svojo pest, brez njegovega privoljenja. Očitno je tudi bilo, da za vsem tem stoji najbolj vnet duhovnik za ohranitev slovenstva na primorskih tleh – Virgilij Šček. V pismu duhovnikom jih je škof zato pozval:

»Če hočejo gospodje znova delovati v Zboru svečenikov, jim dajem ves svoj blagoslov, ampak prej mi morajo vendarle predložiti pravila, da jih pregledam in odobrim. Gospodje naj mi jih torej pošljejo in bo vse v redu.« Škof Santin je potem 2. julija 1946 duhovnike svoje škofije sklical v Trstu na pastoralno zborovanje. Odnose je hotel vsekakor zgladiti.

A dva tedna pred zborovanjem je začela med primorskimi in istrskimi duhovniki krožiti posebna okrožnica. Prikazovala je stanje slovanskih duhovnikov pod fašizmom in tudi tokrat je bilo dodano mnenje, da je za to veliko kriv škof Santin. Okrožnici je bil priložen poziv, naj se zborovanje bojkotira.