Čeprav je še zlasti na podeželju udeležba pri maši skromna in je povprečna starost duhovnikov visoka, upanje v Cerkvi na Francoskem med drugim vzbujajo usmerjenost v evangelizacijo, zlasti v velikih urbanih središčih, številne pobude laikov in krepka teologija. Vsekakor jo je mogoče označiti kot zelo ustvarjalno manjšino v laični državi.

A tokrat se ustavimo ob še enem vidiku francoske vernosti, ljudski pobožnosti, ki prav tako kljubuje sekulariziranemu okolju. Ta je vredna pozornosti, saj po papežu Frančišku pomeni »spontano misijonsko dejavnost Božjega ljudstva«, »izraz žeje po Bogu, ki jo poznajo samo ubogi in preprosti« in »vračanje k učlovečenju kot temelju krščanske vere, ki se izraža skozi simbole, običaje in tradicije žive skupnosti«.

Kot ugotavlja francoski sociolog religije Jean-Louis Schlegel, ljudska pobožnost v Franciji pride najbolj do izraza na Marijino vnebovzetje. Zaobljuba kralja Ludvika XIII., ki je leta 1643 Francijo posvetil Mariji, v današnji francoski laični repu...