Duhovnik, cerkveni učitelj

Zavetnik: kapucinskega reda in rojstnega mesta Brindisi.

Ko danes bereš bogat in razgiban življenjepis svetega Lovrenca, se čudiš, kako je zmogel en sam človek živeti tako intenzivno in narediti toliko dobrega. Deloval ni samo znotraj reda, pač pa dejansko po vsej Evropi: kot pridigar, borec zoper krive nauke, svetovalec, diplomat, mirovni posrednik in celo vojni kurat v bitki proti Turkom – na čelu vojske, s križem v roki! Bil je izjemen poznavalec Svetega pisma; pridigal je v vseh pomembnejših evropskih jezikih, tekoče je obvladal stare jezike: hebrejščino, grščino in sirščino. Poleg tega pa je še našel čas za goreče duhovno življenje ter maševanje, kjer je v zamaknjenosti preživel ure in ure.

Ime: Njegovo krstno ime je Julij Cezar, z vstopom v noviciat pa je dobil ime Lovrenc. Julij pomeni »Jupitrov, božji«, Lovrenc pa »izhajajoč iz mesta Laurentum pri Rimu«; drug pomen imena je izpeljan iz besede laurus »lovor, lovorova vejica«.

Rodil se je 22. julija 1559 v Brindisiju v južni Italiji, umrl pa 22. julija 1619 v Lizboni na Portugalskem.

Družina: Rodil se je v družini beneškega trgovca Viljema de Russo in Elizabete Massella. Starši so mu zelo zgodaj umrli. K sebi ga je vzel stric duhovnik, ki je imel v Benetkah zasebno šolo.

Skupnost: V noviciat v Veroni je vstopil leta 1575 in bil 18. decembra 1582 posvečen v duhovnika.

Službe: Znotraj reda je prevzemal visoke in odgovorne službe: bil je profesor teologije, magister novincev, večkrat provincialni minister in generalni definitor, slednjič pa od leta 1602 do 1605 tudi generalni minister.

Dela: Njegova dela, spise, pridige in pisma so leta 1959 izdali v 15 debelih zvezkih. Bil je upoštevan mariolog (zbirka govorov Mariale) in borec zoper luteranske zmote (delo Lutheranismi hypotyposis).

Sodobniki: cesar Rudolf, bavarski vojvoda Maksimilijan, krivoverca Pavel Sarpi in Polikarp Leyser, papež Klemen VIII., sv. Vincencij Pavelski.

Atributi: pero nad knjigo, dve angelski glavici

Kreposti: Osebno je bil zelo skromen in ponižen, velik spokornik in Marijin častilec. Veliko časa je posvečal molitvi in daritvi svete maše

Upodobitve: Obstaja njegova t. i. »resnična podoba«, slika Lovrenca na smrtni postelji ter portret, ki ga je ustvaril Pietro Labruzzi leta 1610 med njegovo pridigo. Na kasnejših upodobitvah največkrat sedi s peresom nad knjigo, v ozadju pa se vidita angelski glavici. Upodabljajo ga tudi z Jezuščkom, ki se mu je prikazal med sveto mašo.

Rek: Njegov stalni vzdih je bil: »Slava Bogu in Mariji!«

Grob: Pokopan je v kraju Villafranca del Bierzo v severni Španiji. Svoj zadnji počitek je našel na majhnem, revnem pokopališču v tem kraju.

Beatifikacija: Papež Pij VI. ga je 1. junija 1783 razglasil za blaženega, Leon XIII. pa 8. decembra 1881 za svetnika. Za cerkvenega učitelja z naslovom »apostolski učitelj« pa ga je razglasil Janez XXIII. leta 1959.

Goduje: 21. julija, tudi 22. julija.

Misel: »Orožje, s katerim hočemo braniti vero, je: sveto življenje njenih oznanjevalcev in učiteljev ter potrpežljivo prenašanje trpljenja in preganjanja.«