Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Magdalena Zofija Barat

Objava: 21. 05. 2009 / 06:51
Oznake: Svetniki
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:43
Ustavi predvajanje Nalaganje

Magdalena Zofija Barat

Magdalena Zofija.
Sveta Magdalena Zofija Barat, redovna ustanoviteljica

Zofija je bila že kot deklica izjem zrela, resna in bistra, tako da je že zelo zgodaj pristopila k prvemu obhajilu. Sprva se je šolala v domači cerkvi, pozneje pa je njeno vzgojo in izobraževanje prevzel brat Ludvik, ki je bil takrat diakon v domačem kraju. Bila je med njegovimi najboljšimi učenkami, nadarjena zlasti za jezike. Približno pri štirinajstih letih je začela razmišljati o redovnem življenju, želela je postati karmeličanka. V času francoske revolucije je bil njen brat posvečen v duhovnika, se nekaj časa skrival po raznih krajih, a so ga kljub temu našli in odpeljali v ječo v Pariz. Ko je bil po Robespierrovem padcu osvobojen, je ostal v Parizu in kasneje pregovoril Zofijo, da se mu je pridružila. V Parizu je živela pod strogim bratovim duhovnim vodstvom v hiši gospodične Duval kakor v samostanu. Tu jo je tudi spoznal jezuit Jožef Varin, ki se je vrnil iz izgnanstva v tujini. Prevzel je vodenje družbe »očetov vere«, katere namen je bila duhovna obnova opustošene domovine ter priprava na obnovo razpuščenega jezuitskega reda. Varina je ganila Zofijina krepostnost in zaupanje v Boga. Videl je, koliko je pomagala ob velikem pomanjkanju duhovnikov, delala kot katehistinja in poučevala zapuščeno mladino. Bila je idealna oseba, ki bi lahko uresničila zamisel, ki ga je že nekaj časa zaposlovala, namreč, da bi ustanovil žensko družbo ali kongregacijo, ki bi širila češčenje presvetega Srca Jezusovega in delovala na področju vzgoje in izobraževanja ogroženih deklet. Magdalena mu je prisluhnila in kmalu spoznala, da je ta želja zanjo pravi božji klic, kako naj se posveti Bogu in izkoristi svoje sposobnosti. Tako se je 21. novembra 1800 s še tremi tovarišicami slovesno posvetila presvetemu Srcu in zaobljubila, da hoče živeti samo za njegovo češčenje. To je bil začetek kongregacije presvetega Srca, ki naj bi jo preveval predvsem duh ponižnosti in požrtvovalne ljubezni. Pravila družbe je sestra Magdalena, kakor se je imenovala po izvolitvi za vrhovno predstojnico, črpala iz redovnih pravil sv. Ignacija; pa tudi sicer je bil obnovljen jezuitski red družbi vseskozi v veliko podporo. Glavni poudarki njihovega delovanja so bili poleg širjenja češčenja Jezusovega Srca še verska obnova družin, skrb za vzgojo ženske mladine ter revnih in zapuščenih otrok. Kljub nekaterim težavam se je red hitro širil in rasel po številnih evropskih deželah, tudi v Afriki in Ameriki. Družba je ustanavljala penzionate, internate za otroke vseh slojev, vodila duhovne vaje za ženske in izobraževala učiteljice. Velik del uspeha gre pripisati prav ustanoviteljici in prvi vrhovni predstojnici, sestri Magdaleni. Njen značaj, način delovanja in svetost sta v marsičem spominjala na sveto Terezijo iz Avile.

Ime: Po svetopisemski ženi spokornici iz Magdale, Zofija pa izhaja iz latinskega oz. grškega imena Sofia – »modrost«

Rodila se je 13. decembra 1779 v Joignyju v Franciji,

umrla pa 24. maja 1865 v Parizu.

Družina: Bila je zadnja izmed treh otrok sodarja in viničarja Jakoba Barata. Družina je živela skromno, a bila zelo pobožna. Njen starejši brat Ludvik je postal jezuit oz. član družbe »očetov vere«.

Zavetnica: Je ustanoviteljica družbe »redovnic presvetega Srca«.

Upodobitve: Na portretih je upodobljena v črnem redovnem oblačilu z nabrano avbo in s pajčolanom. Na prsih nosi srebrn križ.

Beatifikacija: Papež Pij X. jo je 24. maja 1908 uvrstil med blažene, za svetnico pa jo je prav tako 24. maja 1925 razglasil Pij XI.

Goduje: 25. maja.
Nazaj na vrh