Bil je mesec maj 1945. Bila je »svoboda«. Svoboda pa je za tisoče in tisoče pomenila začetek nove tragedije. Tako tudi za šest domoljubov iz Krvave Peči in sosednjih vasi. Bili so umorjeni v naravni globeli v gozdu ob cesti Sekirišče–Krvava Peč. Dolga leta zamolčani. V poznejšem času je bil neznano kdaj na lokaciji grobišča postavljen križ z imeni šestih žrtev in napisom: Tudi mi smo padli za domovino. V soboto, 10. maja, so pri cerkvi sv. Lenarta v Krvavi Peči v posvečeni grob položili posmrtne ostanke šestih povojno nasilno umorjenih domačinov. Sorodniki so ta dan v svojih srcih združili žalost in veselje. Mašo zadušnico in pokop sta opravila Anton Dobrovoljc in vojaški kaplan Gašper Naglost. Ob odprtem grobu je vaščan v slovo povedal naslednje: »Danes smo tu, da izkažemo spoštovanje in dostojanstvo tistim, ki so bili nasilno ločeni od življenja in svojih bližnjih. Dolgo so bili brez groba, brez imena, brez priznanja njihovega trpljenja. A danes jih končno pokopavamo s spoštovanjem, ...