Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Mali šmaren na Gorci nad Malečnikom [FOTO]

Za vas piše:
Jože Potrpin
Objava: 09. 09. 2025 / 09:10
Oznake: Maša, Praznik, Škof
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 09.09.2025 / 09:27
Ustavi predvajanje Nalaganje
Mali šmaren na Gorci nad Malečnikom [FOTO]
Polna cerkev vernikov na Gorci. FOTO: Jože Potrpin

Mali šmaren na Gorci nad Malečnikom [FOTO]

V ponedeljek, 8. septembra, je bila stoletna romarska in svetoletna cerkev Marijinega rojstva na Gorci v župniji Malečnik, na glavni praznik svoje zavetnice, na zunaj vsa obdana z gradbenim odrom, znotraj v izjemnem okrasju neštetih rož, znamenju spusta vrtnic kot v baziliki Marije Velike v Rimu, kateri je pridružena.

Številni romarji, med njimi člani asociacije Malteškega viteškega reda in Malteške pomoči v Sloveniji in molitve številnih romarjev, so se združili v skupni molitvi. Z njihovo pomočjo so se slavja lahko udeležili tudi člani VDC Polž Maribor na vozičkih. Slovesno mašo je ob somaševanju župnika Sebastijana Valentana in več duhovnikov daroval upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek. Nadškof je blagoslovil tudi obnovljene sedilije. Romarji so lahko prejeli popolni odpustek.

FOTO: Jože Potrpin

FOTO: Jože Potrpin

FOTO: Jože Potrpin

Kraj Božje bližine

Uvodoma je predstavnik župnije izrekel dobrodošlico nadškofu Turnšku in vsem romarjem ob prazniku Marijinega rojstva. Spomnil je, da je Gorca pri Malečniku sveti kraj, kjer se verniki ob Mariji, Materi Božji, čudodelni podobi Marije z detetom, zbirajo že več kot 500 let. Prejemajo moč, pogum in milost. Dejstvo, da je bila Cerkev Marije na Gorci leta 2023 duhovno sorodstveno pridružena rimski baziliki Marije Velike pa pomeni, da lahko verniki v njej prejmejo popoln odpustek, kar cerkev še bolj povezuje z apostolsko Cerkvijo in papežem, da je cerkev na Gorci poseben kraj Božje bližine. Izpostavil je še, da so se na cerkvi začela obnovitvena dela na fasadi. Po sklepnih besedah župnika Valentana bo prihodnje leto na isti dan, 8. septembra, kardinal nadduhovnik Rolandas Makrickas rimske bazilike Marije Velike že blagoslovil novo fasado. In cerkev na Gorci bo prihodnje leto dobila tudi relikvije sv. Leopolda Mandiča, zavetnika rakavih bolnikov.

Zunanjost cerkve na Gorci. FOTO: Jože Potrpin

Lepota cerkve in Marijine duše

Nadškof Turnšek je v pridigi nagovoril zbrane s poudarkom na Mariji, pomenu upanja in vlogi odpustkov. Prevzet ob bogati okrasitvi cerkve je spomnil na bogastvo, lepoto Marijine duše, njenega srca, notranjosti, njenega posvečenja in podaritve. Marijina lepota priča o tem, »da je Bog vedno z njo, od prvega trenutka njenega bivanja, ko jo je obvaroval izvirnega greha. To je tista praizvirna lepota, ki jo je ohranil in jo lahko ob njej začutimo. Potem jo je blagoslovil s tem, da jo je izbral za svojo mater, s spočetjem, da je postal človek prav v njenem telesu in da ga je potem spremljala v življenju«.

Nadškof Turnšek med nagovorom. FOTO: Jože Potrpin

Bog je garant upanja

Kot je v nadaljevanju poudaril, je papež Frančišek v svetem letu, ki ga je posvetil upanju, povabil vernike, da postanejo »romarji upanja«, Marijo poimenoval »Mati upanja«, ta vzklik vključil tudi v Lavretanske litanije. In zakaj je Marija Mati upanja? »Zato, ker je rodila Kristusa, ki je naše upanje. Namreč upanje, ki ga v tem letu spremljamo in poskušamo poglabljati, ni človeško upanje. To, ko rečemo, upam, da bom končal tole ali pa upam, da bom to naredil ali upam, da bom to dosegel, to je upanje, katerega garant sem jaz. In to upanje se pogosto zruši. Zato je Bog vlil v srca vsakega človeka tri kreposti: vero, upanje in ljubezen. To je Božja resničnost, ki jo je Bog položil v srce vsakega človeka kot seme. Mi pa moramo to gojiti. Papež Frančišek je začutil, da svet potrebuje upanja. Zato, ker ko poslušamo novice, ki prihajajo vsak dan, bi lahko rekli, če bi samo na to računali, bi obupali. In vemo, kaj pomeni obup. Pomeni, da se ustavimo v življenju, ne vidimo več smisla za naslednji korak. In kdor popolnoma obupa, kdor v tem obupu ne najde človeka, ki bi mu pokazal pot naprej ali ki bi mu bil znamenje upanja, tako obupa, da lahko seže celo nad svoje življenje, naredi samomor. To je posledica obupa. Posledica Upanja pa je, da ne zaupam sebi, da zmorem in da bom zmogel iz te težke situacije izstopiti, ampak da mi Bog garantira, da če se obrnem nanj in skupaj z Njim naredim korak naprej, da bom ta korak zmogel.«
FOTO: Jože Potrpin

Priče upanja

V razlagi pomena in vloge odpustkov je še posebej poudaril, da greh, tudi po odpuščanju krivde v spovedi, pušča »časne posledice« – fizične, duševne in duhovne. Te posledice ovirajo življenje, čeprav se jih pogosto ne zavedamo. Odpustki so cerkvena pomoč pri odstranjevanju teh časnih posledic greha. Obenem je nadškof zavrnil javno mnenje, ki izhaja iz protestantskih kritik, da so se odpustki »prodajali«. Poudaril je, da so pogoji za pridobitev odpustka kot takrat tudi danes isti: nenavezanost na greh, kar na zunaj pokažemo s spovedjo, obhajanjem maše in prejemom obhajila ali češčenjem Najsvetejšega ter molitvijo po namenu svetega očeta. »Prvo, nenavezanost na greh, to pomeni spreobrnjenje. Brez tega ni mogoče pridobiti odpustka. Torej, tu ni šlo nikoli v preteklosti niti danes za prodajanje milosti, ampak za pomoč Cerkve pri tem, da jaz postanem prostor milosti, v katerem Bog lahko deluje, po meni tudi na druge, tako kakor pri Mariji deluje po nas.«

Marija na Gorci. FOTO: Jože Potrpin

Ob sklepu maše pa je nadškof Turnšek zbrane zopet pozval, naj se z Marijo - materjo upanja - odpravijo v svoje okolje kot priče upanja na teh dveh ključnih področjih: »Ko vemo, da se svet v resnici boji življenja in smrti, priče upanja v odnosu do življenja in odnosu do smrti.«

FOTO: Jože Potrpin


Nalaganje
Nazaj na vrh