Zavetnik: svojega reda

Atributi: črna redovna obleka tistega časa z velikim belim ovratnikom

»Če je naše delo od Boga, bo uspelo, če ni, naj se zgodi njegova volja.« Očitno je, da je bila božja volja močno na strani preprostega dekleta, ki je v svoji skrbi za druge, zlasti uboge in najbolj šibke, ustanovila družbo, ki še danes uspešno deluje širom sveta. Zastavila si je dva temeljna cilja: razširjanje božjega usmiljenja po vsem svetu in biti kot Marija orodje odrešenja.




Ime: Njeno krstno ime je Benedikta, »blagoslovljena«, kot redovnica pa si je privzela ime Marija Jožefa, po svojih priprošnjikih Mariji in Jožefu.

Rodila se je 27. maja 1811 v kraju Albissola Marina pri Savoni ob ligurski obali v Italiji,
umrla pa 7. decembra 1880 v Savoni.

Družina: Bila je četrti otrok iz skromne, pobožne in verne delavske družine. Oče Bartolomej je bil lončar, z ženo Marijo, roj. Dedone, sta imela poleg nje še devet otrok.

Razmere: Naredila je le nekaj razredov osnovne šole, saj je morala že zgodaj pomagati materi v skrbi za mlajše brate in sestre. Do vstopa v samostan je služila pri družini Monleone v Savoni.

Kreposti: Bila je ponižnega, preprostega in odkritega značaja, a je znala biti tudi moško odločna in trdna. Že v domačem okolju je zbirala okrog sebe tovarišice, z njimi molila, jim razlagala katekizem in brala iz pobožnih knjig.

Tretji red: S šestnajstimi leti je postala frančiškanska tretjerednica, opravljala je različna spokorna dela in veliko premišljevala o človeški minljivosti.

Ustanova: Potem ko je zaradi revščine (ni imela dote) niso hoteli sprejeti v samostan, ji je škof v Savoni omogočil, da je začela ustanavljati versko družbo Hčera naše ljube Gospe usmiljenja. Njihova osnovna naloga je bila skrb in vzgoja zapuščenih otrok, prav posebej pa odkupovanje afriških suženjskih otrok.

Geslo: »Malo zase, mnogo za druge, vse pa za Boga!«

Razširjenost: V času njenega vodenja se je ustanova hitro razširila po vsej Italiji; zraslo je sedemdeset hiš, med njimi šole, sirotišnice, bolnišnice in zavetišča za ogrožena dekleta. Leta 1875 so odprle prvo hišo v Ameriki, danes pa delujejo na štirih celinah med več kot 20 narodnostmi. Ustanova ima tudi laiški red in duhovnike, ki živijo njihovo duhovnost.

Zavetnik: Nima posebnega patronata, razen da je zavetnica svojega reda.

Upodobitve: Upodobitve jo prikazujejo v značilni črni redovni obleki tistega časa z velikim belim ovratnikom. Upodabljajo jo tudi med reveži, kleče pred kipom sv. Jožefa ali pa med afriškimi revnimi otroki.

Beatifikacija: Za blaženo jo je 6. novembra 1938 razglasil papež Pij XI., njegov naslednik Pij XII. pa 12. junija 1949 za svetnico.

Goduje: 7. decembra.

Misel: »Če mi nismo velikodušni do Boga, tudi on ne more biti do nas. Na ljubezen je treba odgovoriti samo z ljubeznijo.«