Zapri
Iskanje

Marija Magdalena de’ Pazzi

Objava: 12. 08. 2005 / 10:09
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:40
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Marija Magdalena de’ Pazzi

Marija, Marička, Anamarija, Manica, Maca, Mica, Micka, Micika, Manca, Manja, Mara, Mankica, Maruša, Meri, Marica, Mia, Mija, Maša, Mimi, Mimica, Minka, Mirjana, Rija

Po očetovi in materini strani je bila plemiškega rodu. Rodila se je leta 1566 v Firencah. Že kot otrok je bila zelo pobožna in obdarovana z veliko milostjo. Komaj devetletna je že vsak dan brala iz premišljevalne knjige o Jezusovem trpljenju, šestnajstletna pa vstopila v karmeličanski samostan Santa Maria degli Angeli v Firencah. Od prvega dne se je čutila v novem okolju kakor doma. Nič ji ni delalo težav, ne uboštvo ne pokorščina ne popolna podreditev redovnim pravilom.

V samostanu je vse življenje imela mistična doživetja. Mnoga teh zamaknjenj so bila poučne vsebine: v njih so ji bile razložene skrivnosti vere in obravnavana vprašanja duhovnega življenja. Da so se ohranili zapisi teh doživetij, gre zahvala predstojnici, ki je Mariji Magdaleni naložila dolžnost, naj po možnosti poroča o svojih mističnih izkušnjah, hkrati pa je njenim sosestram zaupala nalogo, naj natanko zapišejo vse, kar je med zamaknjenjem govorila. V zamaknjenjih je bila večkrat živahna in okretna, razvneta od duha ljubezni. »Najrajši bi vse stvarstvo pozvala k ljubezni do Boga, ki je ljubezen sama. Toda ta ljubezen ni ljubljena.« To jo je hudo bolelo.

Osmega junija 1585 ji je bilo naznanjeno, da se bo začelo zanjo pet let trpljenja. To je bilo v resnici strašno. Zdelo se ji je, da jo obkrožajo in mučijo demoni.

Mučili so jo verski dvomi in skušnjave vsake vrste: bogokletje, obup, nečistost, napuh. Najbolj pa jo je mučila strahotna notranja suhota, ki ji je onemogočila, da bi dvignila svojega duha k Bogu.

O binkoštih 1590 se je velika preskušnja končala. Povrnil se ji je občutek milosti in obljubljeno ji je bilo, da bo odslej vedno združena z Bogom, tudi v težavah vsakdanjega življenja. Odkar je spoznala lastne človeške slabosti, je bila do drugih še bolj prizanesljiva in uvidevna. Brala je v dušah in napovedovala prihodnje reči ter delala tudi čudeže.

Umrla je 25. maja 1607. Že za življenja očitna svetost Marije Magdalene Paciške je bila po njeni smrti potrjena z mnogimi čudeži. Papež Urban VIII. jo je že leta 1626 razglasil za blaženo, Klement IX. pa 1669 za svetnico.

Goduje 25. maja.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nazaj na vrh