Redovna ustanoviteljica

Atributi: naprsni križ ter knjiga v naročju

Z osemnajstimi leti je Julija, kasneje Marija Magdalena, začela vzgojno delo v različnih zavodih in šolah. V času francoske revolucije je pogumno sprejemala preganjane duhovnike in jim pomagala pri begu v Anglijo. Ustanovila je posebno družbo krščanskih sester, ki so se posvečale vzgojnemu delu. Kongregacija je morala na začetku prestati veliko viharjev in težav, a se je zaradi poguma in vztrajnosti ustanoviteljice obdržala in ob koncu njenega življenja doživela pravi razcvet.

Ime: Pri krstu, krščena je bila v sili, je dobila ime Julija Frančiška Katarina. Julija je ženska oblika latinskega rodovnega imena Julius v pomenu »Jupitrov, božji«.

Rodila se je 18. novembra 1756 v normandijski ribiški vasici Barfleur ob Rokavskem prelivu v Franciji, umrla pa 16. julija 1846 v St-Sauveur-le-Vicomte pri Cherbourgu v Franciji.

Družina: Bila je najstarejša od sedmih otrok. Njen oče Janez Postel je bil premožen kmet, materi pa je bilo ime Terezija, rojena Levallois.

Skupnost: Pri 42 letih je postala frančiškanska tretjerednica in si takrat prevzela redovno ime Marija Magdalena. Leta 1807 je ustanovila kongregacijo »sester krščanskih šol usmiljenja«. Osnova redovnih pravil so pravila sv. Janeza Krstnika de la Salle. Kongregacija v šolah in vzgojnih zavodih skrbi zlasti za zanemarjena dekleta.

Kraji delovanja: Njen prvi zavod je bil v domači vasici Barfleur, sledile so šole v Cherbourgu, Octevilleu, Tamervillu, Valognes, Saint-Sauveur-le-Vicomte.

Zavetnica: Nima posebnega patronata.

Kreposti: Že kot otrok je vzbujala pozornost zaradi pobožnosti in ljubezni do bližnjega. Vse življenje je živela spokorno, zdržno, se postila, bičala, nosila spokorni pas in železen steznik. Vedno je bila preprosta, prijazna, dobra, obzirna in pozorna.

Darovi: Obdarovana je bila z različnimi nadnaravnimi darovi in izrednimi pojavi: čudeži, prikazovanji, preroškimi napovedmi, darom razločevanja duhov, zamaknjenji.

Upodobitve: Na portretih je upodobljena v značilni črni redovni obleki z belim ovratnikom in naprsnim križem ter knjigo v naročju. Ob sebi ima običajno dekle, ki ji z desnico kaže v nebo.

Beatifikacija: Papež Pij X. jo je 22. januarja 1908 razglasil za blaženo, Pij XI. pa 24. maja 1925 za svetnico.

Goduje 16. julija.