Praznik Marijinega vnebo-
vzetja je verjetno najstarejši marijanski praznik, saj so ga slavili že v času prvih apostolov. V Svetem pismu o dogodku ni zapisa, precej obširno pa je opisan v apokrifnih besedilih. Šele 1. novembra leta 1950 je papež Pij XII. Marijino vnebovzetje razglasil za versko resnico z besedami: »[…] od Boga razodeta resnica je, da je bila brezmadežna Božja porodnica in vedno devica Marija, potem ko je dovršila tek svojega zemeljskega življenja, s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.«

V slovenski umetnosti se téma odraža v prizorih Marijina smrt, Marijino vnebovzetje in Marijino kronanje, včasih upodobljenih tudi v medsebojnih kombinacijah. Pojavljati se začne kot del večjih poznosrednjeveških upodobitev, kot samostojni motiv pa šele od reformacije naprej; največ upodobitev imamo iz časa
protireformacije.

Tokrat predstavljamo fresko Marijinega vnebovzetja in kronanja, ki jo je v začetku 19. stol. naslikal Leopold Layer za kapelico, ki danes stoji nasproti cerkve v P...