Zapri
Iskanje

Marija Snežna (Nives)

Objava: 05. 07. 2005 / 07:22
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:39
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Marija Snežna (Nives)

Marija Snežna (Nives)
Marija, Maria, Mia, Mija, Micika, Micka, Maša, Maca, Mica, Manica, Manca, Marika, Maruša, Maruška, Mara, Mare, Maja, Manja, Mariška, Marlena, Manja, Meri, Mimi, Mimica, Mimka, Mirjana, Mirjam, Rija, Mariela, Marlis; Marij

Cerkve: V Sloveniji je svetim Marijam posvečenih okrog 320 cerkva.



Ta praznik obhajamo v spomin, ko je bila v Rimu posvečena največja Marijina cerkev na svetu, Marija Velika. Imenuje se tudi Marija pri jaslicah, ker naj bi kapela v njej predstavljala po svoji ureditvi in po relikvijah, ki jih je hranila, betlehemsko votlino. Ime Marija Snežna pa naj bi dobila po naslednji legendi.

Za vladanja papeža Liberija (352-366) je živel v Rimu plemenit in pobožen meščan Janez. Ker mu Bog ni dal otrok, sta s pobožno ženo vse bogastvo zaobljubila preblaženi Devici. Prosila sta jo, naj jima razodene, za katero delo oz. namene naj bi obrnila svoje imetje. In res 5. avgusta, ko je v Rimu huda vročina, je Marija v sanjah naročila Janezu in njegovi ženi, naj njej na čast sezidata cerkev na tistem kraju, ki ga bo zjutraj pokrival sneg. In glej, ponoči je zapadel sneg na griču Eskvilinu.

Janez je sporočil Marijino naročilo papežu Liberiju. Ta pa je povedal Janezu, da je Marija prav isto željo razodela tudi njemu. V slovesnem sprevodu je šel papež na hrib, ki je bil zasnežen, in določil prostor za novo cerkev. Tako je Marija dedovala Janezovo bogastvo.

Papež Sikst III. je dal v spomin na slavni vesoljni cerkveni zbor v Efezu leta 431 cerkev Marije Velike okrasiti z mozaiki, ki poudarjajo versko resnico, da je Marija res prava božja Mati. To resnico je tajil carigrajski patriarh Nestorij in je bil na efeškem cerkvenem zboru obsojen. Slike so se ohranila do danes. Poleg jaslic časte v cerkvi še prastaro podobo božje Matere, o kateri pravijo, da jo je naslikal sam evangelist Luka.

Slovanom pa je ta cerkev še posebno drag spomin. Ko je leta 868 papež Hadrijan II. potrdil slovansko bogoslužje, je položil slovanske bogoslužne knjige v tej cerkvi na oltar. Verjetno je sv. Metod, ki ga je ta papež posvetil v mašnika, prav v tej cerkvi pel novo mašo.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem, ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi naše dnevne novice o družbi in Cerkvi bile še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej, za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nazaj na vrh