Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Marija Ward

Objava: 22. 01. 2010 / 11:09
Oznake: Svetniki
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:43
Ustavi predvajanje Nalaganje
Marija Ward

Marija Ward

Atributi: črna redovna obleka, belo pokrivalo

Božja služabnica Marija Ward, DružinaPostopek za beatifikacijo Marije Ward se je uradno šele dobro začel; papež Benedikt XVI. je 19. decembra 2009 potrdil njene junaške kreposti. To pogumno ženo, ki je veliko storila za obrambo vere in vzgojo deklet, imenujejo »ena največjih žena cerkvene zgodovine«.Kot Angležinjo in katoličanko so jo anglikanci preganjali kot svojo sovražnico. Bila je priča usmrtitve treh sorodnikov, njena stara mati je bila zaradi zvestobe katoliški veri štirinajst let v zaporu. V spravo za to, ker je njena dežela odpadla od rimske Cerkve, je hotela žrtvovati svoje življenje v strogem ženskem redu. V samostan klaris v St. Omerju v Belgiji so jo sestre, kljub izobrazbi in plemiškemu stanu, »neubogljivo, ponosno in razvajeno« določile za laiško sestro. V resnici jim je bila za deklo, nalagale so ji najtežja dela, morala je beračiti po mestu za samostansko družino. Marija je že takrat pokazala veliko mero ponižnosti, potrpežljivosti in ubogljivosti. Ko ji je vizitator reda rekel, da takšno življenje ni zanjo, je samostan ubogljivo zapustila. Spoznala pa je, da tak način življenja za nikogar ni primeren. Odslej je vse svoje moči in sposobnosti posvetila skrbi in vzgoji mladine. S petimi tovarišicami je v St. Omeru ustanavljala šole, kjer so »angleške gospodične« otroke poučevale v šolskih predmetih in ročnih delih. Živele so v skupnosti, kjer so vladala pravila, podobna jezuitskim. Kmalu so »gospodične« začele ustanavljati podobne zavode oz. hiše v Belgiji, Italiji in Nemčiji. Kljub nasprotovanju je Marija poskušala tak zavod ustanoviti tudi v Angliji; ni se ustrašila ne sramotenja ne ječe, v katero so jo kar trikrat vrgli. Še bolj pa so jo razočarale odločitve rimske kurije in papeža Pavla V., ki njene ustanove ni hotel priznati in potrditi; začeli so zapirati njene hiše po Italiji. Tudi v Münchnu je bila preganjana in zaprta v nekem samostanu kot »krivoverka in upornica proti Cerkvi«. Papež Urban VII. je njeno družbo celo prepovedal. Tako se je sicer končal njen poskus, da bi ustanovila ženski red po zgledu jezuitov, ni pa odnehala z napori za priznanje reda. Nekaj časa je s sestrami živela v Münchnu kot izobčenka. Papež je kasneje dovolil obstoj nekaterih njenih hiš kot »ustanove angleških gospodičen«. Tako je tudi v Rimu leta 1632 zaživela njena ustanova, inkvizicija pa je dokončno preklicala očitke in sumničenja proti njim. A Marija je bila v tem času že telesno in duševno izmučena . Kljub temu je še šest let preživela na potovanjih in delovala v svoji domovini, kjer je v strašnih bolečinah umrla, stara 60. let.

Ime: Maria je latinska oblika hebrejskega imena Mirjam. »Tista, ki jo ljubi Bog«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«.

Rodila se je 23. januarja 1585 v Mulwithu v Angliji,
umrla pa 30. januarja 1645 v Hewarthu v Angliji.

Družina: Bila je hči pobožne katoliške grofovske družine.

Ustanoviteljica: Ustanove »Angleške gospodične«, kasneje Zavod blažene Marije Device, danes Jezusova kongregacija.

Upodobitve: Prizori iz njenega življenja, portreti jo prikazujejo kot skromno ženo v črni redovni obleki z belim pokrivalom.

Goduje: 30. januarja.
Nazaj na vrh