Marijan Tršar (1923 – 2010) sodi v prvo povojno generacijo likovnih umetnikov, ki so se šolali na novoustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani; diplomiral je leta 1951 pri Gojmirju A. Kosu in dve leti pozneje končal grafično specialko pri Božidarju Jakcu (po rodu iz Dolenjskih toplic je pri Jakcu že kot dijak novomeške nižje gimnazije obiskoval slikarsko šolo). Zaposlil se je kot profesor likovne vzgoje na gimnaziji v Trbovljah in kasneje v Pionirskem domu v Ljubljani, leta 1969 pa je bil imenovan za docenta na Akademiji za likovno umetnost, deset let pozneje za rednega profesorja, kjer je ostal vse do upokojitve v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. 

Marijan Tršar, Ciborij, 2007. FOTO: Ksenja Hočevar

Strahote vojne so močno zaznamovale Tršarjev slikarski in literarni opus.

Poleg izjemnega likovnega opusa je napisal tudi več del: od likovnih študij, kritik in TV-scenarijev o likovni problematiki do monografij o slikarjih in literarnih del, med temi sta najbolj poznani njegova avtobiografija Otroštvo in pričevanja iz treh taborišč Dotik smrti. Založba Družina je leta 2002, ob njegovi 80-letnici, izdala zbirko njegovih pesmi Žejni soj oči. V času druge svetovne vojne in po njej je bil Tršar v treh taboriščih – ustaškem v Zagrebu, fašističnem v Gonarsu in komunističnem na Teharjah – deležen strahot vojne, te so močno zaznamovale njegov slikarski in literarni opus.

FOTO: Ksenja Hočevar

Galerija Zala: »Spomin na življenjsko prvobitnost«

Na razstavah, ki sta v jubilejnem letu postavljeni v ljubljanskih galerijah, je na ogled del Tršarjevega abstraktnega opusa. V galeriji Zala (na Gosposki ulici) so razstavo naslovili Katarza barv. »V svojih strukturah in barvitih, z mladostno energijo nabitih platnih je priklical spomin na življenjsko prvobitnost, katarzično moč narave in se skozi ustvarjalni postopek osvobajal travmatične zgodovine,« je ob razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Tjaša Šavorič: »Slike izpričujejo umetnikovo predanost skrivnostnim močem narave ter razkrivajo njegovo čudenje nad možnostjo, da se lahko človek osvobaja, izpoveduje in potrjuje skozi duhovni prostor svojega ustvarjalnega sveta, pri tem pa uživa v ustvarjalni razigranosti.« Šavoričeva je še zapisala, da se skozi razstavljena platna v galeriji Zala »izrisuje podoba vsestranskega ustvarjalca, ki je preizpraševal meje slikarstva.« Razstava je na ogled do 7. januarja.

FOTO: Ksenja Hočevar

Moderna galerija: Abstrakcija in likovna teorija Marijana Tršarja

Razstava, ki sta jo v Moderni galeriji zasnovala Robert Simonišek (med drugim nagrajenec literarne nagrade založbe Družine, svetlobnico za leto 2021 je prejel za knjigo Pejsaži) in Tjaša Šavorič, pa sooča dve področji Tršarjevega delovanja: likovno prakso in teorijo. »V času, ko likovna teorija na akademijah in med uveljavljenimi likovniki ni bila tako priljubljena in diferencirana kot dandanes, je Tršar kot eden redkih na Slovenskem opozarjal na nujnost poznavanja likovne sintakse. Njegove kritike o predstavnikih sodobne slovenske umetnosti in njegovi likovnoteoretski teksti, eseji in dnevniški zapisi temeljijo na praktičnem raziskovalnem delu in s svojo širino presegajo tedanje likovnoteoretske postulate. Svoja spoznanja je znal približati študentom na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost,« sta zapisala avtorja razstave. 

FOTO: Ksenja Hočevar

V dvorani Moderne galerije so razstavljeni Tršarjevi akrili iz zadnjega desetletja njegovega življenja. »Med vsemi likovnimi prvinami je največ pozornosti namenjal barvi,« sta zapisala Simonišek in Šavoričeva in izpostavila, da je pri izbranih slikah na razstavi v ospredju modra barva, o kateri je Kandinski (iz njegovega abstraktnega opusa je Tršar magistriral na Beograjski akademiji) menil, da »zvablja človeka v neskončnost, zbuja v njem hrepenenje po čistem in do kraja nadčutnem«. Poleg slik so razstavljene tudi Tršarjeve najpomembnejše knjige, ki segajo na likovnoteoretsko področje. Razstava v Moderni galeriji bo na ogled do 2. aprila 2023.