Bogato ilustrirana monografija predstavi življenjsko in ustvarjalno pot Marjana Gruma (roj. 1939 v Tomišju), talentiranega, pristno samosvojega ustvarjalca, ki v svoje slike, predvsem pa v železne skulpture vtiskuje slikovite like in prizore buenosaireškega življenja, v vsej pretresljivosti pa tudi trpke zgodbe človeškega nasilja in njegovih žrtev.

Naslovnica obsežne monografije o izjemnem umetniku. FOTO: arhiv Založbe Družina

Na Igu predstavili Tomišeljskega rojaka

V petek, 13. junija, je razstavi fotografij del Marjana Gruma, ki jo je v knjižnici Ig predstavila Darja Prašnikar Cerar, v dvorani Centra Ig sledila predstavitev monografije. 

Grumova umetnost odseva njegove vrednote in življenjske izkušnje.

V pogovoru z Alenko Jeraj so o rojaku iz bližnjega Tomišlja ter o monografiji, ki bralce popelje skozi njegovo življenjsko in ustvarjalno pot, spregovorili urednika Lenart Rihar in Mirjam Oblak, Darja Prašnikar Cerar in Tone Kuntner. 

Ženski pevski zbor Perunike je ob spremljavi kitare in violončela zapel Prešernovo O, Vrba. FOTO: T. P. J.Večer, ki je pritegnil številne obiskovalce od blizu in daleč, so glasbeno obogatili Ženski pevski zbor Perunike ter basbaritonist Marcos Fink in baritonist Lucas Somoza Osterc ob spremljavi pianistke Irine Milivojević.

»Vse imam v glavi«

Presenečenja smo bili deležni takoj na začetku – v obliki kratkega dokumentarnega filma Barbare Kržišnik (nastal je junija letos), prek katerega se nam je Marjan Grum, ki tokrat žal ni mogel priti v Slovenijo, vendarle pridružil. 

Mama, ki je že kmalu začutila dečkov talent, mu je dala trdni temelj za življenje.

V slikovitem okolju buenosaireške pristaniške četrti La Boca, kjer so nekdaj živeli mornarji, zdaj pa tam domujeta umetnost in živahna ulična kultura, živi in ustvarja iz železa, »ker sem hiter človek« in mu varjenje omogoča, da hitro ustvari podobo, kot si jo je zamislil. Ničesar ne skicira, »vse imam v glavi,« pojasni svoj način ustvarjanja in jasno pove tudi, da je figuralik, njegova umetnost ni abstraktna.

Kader iz predvajanega dokumentarnega filma Barbare Kržišnik. FOTO: T. P. J.

Predvsem, kakor je v nadaljevanju povedala Mirjam Oblak, urednica knjige z one strani Atlantika, Grumova umetnost odseva njegove vrednote in življenjske izkušnje. 

V slikovitem okolju buenosaireške pristaniške četrti La Boca so nekdaj živeli mornarji, zdaj pa tam domujeta umetnost in živahna ulična kultura.

Med svojim raziskovalnim delom za pripravo monografije je Gruma spoznala kot človeka izjemne topline, ki ima veliko ljubezni do tega, kar dela, kar je in kar je preživel. 

"Argentinska" urednica knjige Mirjam Oblak. FOTO: T. P. J.

Čeprav upodablja bridke prizore iz družinske in narodove zgodovine, v njem ni nobene jeze ali sovraštva, le spoštovanje in odpuščanje. »Marjan Grum je preprosta, ljubezniva, gostoljubna umetniška duša, pri katerem ste vedno dobrodošli,« je dejala Oblakova.

Toplina ljubezni in spoštovanja

Gruma je močno zaznamovala očetova odsotnost – oče, vrnjen iz Vetrinja, je tam pustil ženo in štiri otroke –, hkrati pa mu je mama, ki je že kmalu začutila dečkov talent, dala trdni temelj za življenje. Nepozabno se mu je vtisnilo, kako je v prvih letih življenja v Argentini kljub revščini znala poskrbeti za lepoto dóma in mu s tem dala posebno toplino. Čeprav je bil deček bistrega duha zaradi skrbi za preživljanje deležen le šestih let formalnega izobraževanja, je znal vselej poiskati priložnost, da se je na raznih tečajih in izobraževanjih izpopolnil na področju umetniškega ustvarjanja. Podpori domačih, zlasti matere in očima, se je leta 1968 pridružila tudi žena Noemi, njegova spremljevalka, soustvarjalka in zaveznica.

Številna publika je z zanimanjem prisluhnila predstavitvi. FOTO: T. P. J.

O močni sporočilnosti njegovih del pa priča dogodek, ki ga je na predstavitvi omenila Darja Prašnikar Cerar: V času pred slovensko osamosvojitvijo so Grumov atelje obiskali predstavniki takratnega jugoslovanskega veleposlaništva in po ogledu njegovih umetnin, ki izražajo resnico o bratomornem dogajanju na slovenskih tleh, brez besed odšli. Za Gruma je bila to potrditev, da dela dobro.

Oris izjemne poti so zaupali vrhunskim sodelavcem

Tokratni kulturni dogodek na Igu je bila že tretja v nizu predstavitev knjižne izdaje, ki je, kakor je povedal urednik Lenart Rihar, po dveh letih intenzivnega dela v Argentini in Sloveniji tu izšla konec maja. 

Umetnik v železne skulpture vtiskuje slikovite prizore buenosaireškega življenja, pa tudi trpke zgodbe človeškega nasilja in njegovih žrtev.

Že od začetne zamisli so si prizadevali za vrhunski izdelek in pritegnili odlične sodelavce. Večino fotografij, ki so nastale v Argenitini, je prispevala Lučka Oblak Čop, izbor tistih iz Slovenije pa Tamino Petelinšek. Knjigo je oblikovala Mirjam Pezdirc. 

Tone Kuntner je rojake v Argentini prvič obiskal leta 1990. Na predstavitvi je interpretiral odlomek iz Cankarjevega Kurenta, ki je eno prvih besedil v učbeniku Slovenska domovina. FOTO: T. P. J.

Na skoraj 300 straneh velikega formata bogato ilustriranemu besedilnemu delu – orisu umetnikove življenjske (prispevala sta ga Gregor Batagelj in Tomaž Rant) in umetniške poti (Andrejka Dolinar Hrovat) ter poglobljeni umetnostnokritični študiji akademika Milčka Komelja – sledi osrednji del s fotografijami glavnih umetnin Marjana Gruma, na koncu pa tudi predstavitev ustvarjanja umetnikove žene Noemi Beatriz Corvalán, s katero ju povezuje ljubeznivo spoštovanje, medsebojno dopolnjevanje in gostoljubje.

Baritonist Lucas Somoza Osterc in basbaritonist Marcos Fink sta s slovenskimi in argentinskimi napevi navdušila ob spremljavi pianistke Irine Milivojević. FOTO: T. P. J.

Dobrodošli!

Že v torek, 17. junija, bodo knjigo predstavili v Gorici (ob 18.30 v Konferenčni dvorani Trgovskega doma) poleg urednikov Lenarta Riharja in Mirjam Oblak tudi avtorja spremnih besedil akademik Milček Komelj in Gregor Batagelj. Za glasbeni okvir goriške predstavitve bodo znova poskrbeli pevca Marcos Fink in Lucas Somoza Osterc ob spremljavi pianistke Irine Milivojević. 27. junija sledi še predstavitev v Šentjoštu, jeseni pa bo razstava na ogled v Galerija Družina.