Zapri
Iskanje

Marjeta Škotska

Objava: 29. 10. 2004 / 12:29
Oznake: Svetniki
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:39
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Marjeta Škotska

Marjeta, Margareta, Metka, Greta, Meta, Marjetica, Marjetka, ...

Zavetnik: Zavetnica Škotske

Atributi: krona pri nogah, črni križ

Rodila se je okoli leta 1045 na Ogrskem, ker se je njen oče Edvard zatekel h kralju sv. Štefanu in se je tam poročil z njegovo svakinjo. Pozneje se je s starši vrnila na Angleško. Po vdoru Normanov je kraljevska družina spet morala bežati. Vihar jih je zanesel na škotsko obalo. Tu se je štiriindvajsetletna poročila s škotskim kraljem. Z novo kraljico se je začela doba miru za vso deželo.

Življenjepisec pravi o njej: »Bila je zgled prave pobožnosti in svetosti, angel svojemu možu, najboljša vzgojiteljica svojih sinov in hčera, zaščitnica vere in poštenja. Vneta je bila za cerkev, podpirala je umetnost in znanost; deželi je bila mati, ker so bili v njeno srce vpisani vsi ubožci, stiskani in trpeči.« Kamor je segla njena oblast, je segala tudi njena dobrota.

Marjeta je poskušala povsod nastaviti dobre duhovnike, podpirala je škofe v njihovih pravicah in si prizadevala, da bi zatrla vsako krivico, krščanske kreposti pa širila ne le na dvoru, temveč tudi med podložniki. Strogost je pokazala samo v boju za pravico in proti praznoverju. Bila je vzorna mati šestih sinov in dveh hčera. Priskrbela jim je stroge in izobražene, nravno neoporečne vzgojitelje in učitelje ter jih pri delu tudi sama nadzorovala. Odstranila je slabe dvorjane, ker je želela, da bi bil njen dvor ogledalo vsemu prebivalstvu. Prodala je ves svoj nakit, da je imela denar za potrebne. V adventu in postu je skrbela za tristo revežev. Sama je stregla ženam, kralj pa moškim, in vsi so dobivali isto hrano, kakor je prihajala na kraljevsko mizo. Umrla je 16. novembra 1093 v Edinburgu.

Upodabljajo jo s črnim križem, ko pomaga revežem, goduje pa 16. novembra.
Sveta Marjeta Škotska, kraljica

V začetku 11. stoletja so Anglijo zasedli Danci in ubili Marjetinega deda Edvarda II. Njenemu očetu se je uspelo zateči na Ogrsko, h kralju sv. Štefanu. Tam se je poročil z njegovo svakinjo Agato in tam se je rodila tudi Marjeta, ki pa ji ni bilo usojeno mirno otroštvo. Po prvih letih na dvoru pobožnega kralja Štefana in kraljice Gizele se je njena družina vrnila v Anglijo, kjer je oče kmalu umrl, deželo pa so zasedli Normani. Kraljeva družina je bila zopet prisiljena v beg, a je njihovo ladjo na poti na Ogrsko zajel vihar ter jo zanesel na škotsko obalo. Tu jih je sprejel kralj Malkolm. Tako je Marjeta odrasla na Škotskem. Razvila se je v lepo in modro dekle resnega in trdnega značaja, zato ni čudno, da se je kralj vanjo zaljubil in jo zasnubil. Ljudstvo jo je navdušeno sprejelo za svojo kraljico, Marjeta pa se je zavzemala za mir in blagostanje v kraljestvu. Z modrostjo in dobroto je najprej »spreobrnila« svojega moža, ki dotlej ni poznal drugega kot vojne in lov. Njen vpliv pa se ni poznal samo v družinskem, pač pa tudi v državnem življenju. Življenjepisec pravi, da je bila »vneta za Cerkev, podpirala je umetnost in znanost«. Deželi je bila prava mati, skrbela je zlasti za ubožce, reveže in trpeče. Povsod je poskušala nastavljati dobre duhovnike, prizadevala si je, da bi zatrla vsako krivico, bila je vzor ljubezni do bližnjega, zmernosti in čistosti. Znala pa je biti tudi stroga in nepopustljiva, ko je šlo za pravico in boj proti praznoverju. Škotom, ki so bili takrat še robati in neizobraženi, je poskušala pomagati na vseh področjih, tudi z ustanavljanjem šol. Njena posebna skrb pa so bili bolniki in reveži. Preden je sedla k obedu, je najprej pogostila sirote in reveže. Bila je skromna, ves svoj nakit je prodala, da je imela za reveže, potovala je po deželi in skrbela zanje. Dan je že zgodaj zjutraj začenjala z molitvijo pred Najsvetejšim, se veliko postila in opravljala še druga spokorna dela. V postu in adventu je število revežev, za katere je skrbela, naraslo na 300; ona je stregla ženam, kralj pa možem. Bolnikom je stregla po bolnišnicah, obiskovala jetnike in jih reševala. Po šestmesečni bolezni je umrla le tri dni za svojim možem in najstarejšim sinom, ki sta padla v boju.

Ime: Je nastalo verjetno iz oblike Margeta, Margareta, ki izhaja iz latinskega imena Margarita oz. grškega Margarito. Margarites pa pomeni »biser«.
Rodila se je okoli leta 1045 v Reski na Madžarskem,
umrla pa 16. novembra 1093 v Edinburgu na Škotskem.
Družina: Bila je iz angleške kraljevske rodbine. Njen oče je bil Edvard Eteling, mati pa Agata, madžarska princesa. Poročila se je s škotskim kraljem Malcolmom III. in rodila osem otrok, šest sinov in dve hčeri.
Zavetnica: Škotske; velikih družin, učenja, kraljic, vdov, priprošnjica proti smrti otrok.
Upodobitve: Upodobljena je kot kraljica s krono pri nogah ali kot nuna; ponekod zdravi bolnike ali pomaga revežem. Njena atributa sta še črn križ in evangeljska knjiga.
Goduje: 16. novembra, na Škotskem 16. junija, tudi 10. junija.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nazaj na vrh