Datum in ura predstavitve nove knjige bi bila težko bolj posrečeno izbrana. Knjiga je ugledala luč sveta na martinovo, ob 11. uri in 11 minut, v središču Ljubljane, v Wine baru Šuklje. Druženje s predstavniki sedme sile je povezovala še ena današnja godovnjakinja, radijska voditeljica in pevka Martina Švab, zato je bil uvod v znamenju izmenjave čestitk med avtorjem knjige in voditeljice pogovora.

 Pogovor z Martinom Golobom je povezovala Martina Švab, dva današnja godovnjaka. FOTO: Andrej Peunik

»Knjiga je primerna za vsakega človeka, za verne in neverne ter za ljudi z drugačnim verskim prepričanjem. Vsak naj bo pri branju odprtega duha. Vesel bom vsakega vašega odziva,« je ob predstavitvi dejal Golob, ki ga je voditeljica najprej povprašala, kako običajno obeležuje godovni dan. »Jaz ga običajno praznujem v svoji župniji, sprejemam voščila, se oglašam na telefon. Pokličejo me starši, domači in prijatelji. Seveda tudi kaj dobrega pojemo in spijemo. Pri maši se Bogu zahvalim in pogledam, kako je živel sv. Martin ter se vprašam, ali sem mu kaj podoben.«

V knjigi »Povej, Avguštin« bralca na 428 straneh čaka 182 spodbud za življenje. Vsak zapis se začne z Avguštinovo mislijo, ki jih župnik Martin Golob preplete z vsakdanjimi in razumljivimi zgodbami iz svojega življenja. Ob zapisih najdemo tudi konkretna povabila oziroma majhne »domače naloge«, da bralec prebrano prenese v lastno življenje.

Zakaj prav Avguštin?

V novi knjigi je želel pisati bodisi o ljubezni ali strahu. Nato pa je naletel na zamisel o delu sv. Avguština z naslovom Izpovedi. Sv. Avguštin je živel na prehodu iz 4. v 5. stoletje v Mali Aziji. »On je napisal prvo avtobiografijo na tem svetu. V teh izpovedih je bil zelo iskren. Govori o svojih padcih in napakah, kako je spoznal Boga, kje se je lovil«, pojasnjuje Martin, ki se je odločil, da bo njegove navedke iz omenjenega dela prenesel v sodobni čas. »Ob tem sem odkrival tudi samega sebe.«

Naslovnica nove knjige Martina Goloba. FOTO: Andrej Peunik

Odkrivanje sebe je blagoslov

Ob pisanju knjige je vnovič spoznal, da je človek veliko več kot samo to, kar jé in pije. Ob vsem šumih iz zunanjega sveta se pozabljamo poglabljati vase in se srečevati s sabo, je prepričan godovnjak: »Sveti Avguštin je prav prek Boga našel sebe. Tudi jaz sem se v marsičem na novo našel. Pred pisanjem sem se spraševal, kaj lahko sploh še novega povem oziroma dam, ampak lahko rečem, da je še veliko tega. Odkrivanje sebe je poseben blagoslov, čeprav v knjigi ne govorim samo o sebi, ampak sem navdih črpal iz tega, kar slišim, vidim, srečam in doživim. Pri svojem delu se srečujem z dojenčki, mladostniki, starši, s starejšimi in ljudmi, ki se poslavljajo od tega sveta. Vse to me bogati in nekako sem skušal to spraviti na papir.«

Pisal je podnevi, ponoči, na smučanju in romanju

Sv. Avguštin je živel pred več kot 1500 leti, ampak tudi danes ljudje hrepenimo po tem, da bi ljubili in bili ljubljeni. To hrepenenje skozi ves ta čas ostaja enako. »Čisto nič se nismo spremenili. Napredek na vseh področjih gre bliskovito naprej, a hrepenenje po biti sprejet in ljubljen ostaja v ljudeh prisotno vseskozi. Mi nismo ustvarjeni za životarjenje,« spoznava grosupeljski župnik, ki je knjigo pisal od sredine januarja do konca avgusta. »Pisal sem jo tako ponoči kot podnevi, celo na romanju v Fatimi, pa na smučanju. Včasih pa sem namensko odšel v župnišče na Lipoglav, se zaprl med štiri stene, telefon dal na stran in se za nekaj ur zatopil v premišljevanje in pisanje. Zelo sem užival v pisanje. To zame ni bilo delo, to je bilo nekaj prijetnega, to je bil čas zame.«

Zgled sv. Avguština - nikoli ni prepozno

Po njegovih besedah nikoli ni prepozno za spremembo v življenju. »Tudi sv. Avguštin je šele v zrelih letih spoznal Boga. Na začetku je živel precej razuzdano življenje, v katerem si je prizadeval za kariero, za ugled in uspeh. Imel pa je en velik dar, mamo Moniko, ki je opazovala njegovo življenje in 40 let zanj vztrajno in tiho molila.« Nato je po nesreči ali Božji previdnosti zašel v milansko cerkev, kjer je poslušal sv. Ambroža ter se ob njem tako navdušil, da je šel vase, spoznal Boga in se srečal z večno resnico, po kateri je vseskozi hrepenel, a je do takrat ni našel.

Domača naloga

Po koncu vsake misli in župnikovega razmišljanja bralca čaka praktična »domača naloga« ali razmislek. Tudi vsem zbranim ob predstavitvi je namenil nalogo, ki se na prvi pogled zdi zelo lahka. »Poskusi narediti eno dobro delo ali objemi svojega bližnjega in bodite hvaležni. Jaz sem danes izredno hvaležen, da ste prišli na predstavitev. Hvaležen sem tudi Založbi Družina, da je omogočila to izdajo.

Dobrodelna nota

Prve tri knjige (Na spletni prižnici, 365 dni z Božjo besedo in Na spletni prižnici 2) so bile doslej prodane v 54 tisoč izvodih, od vsakega prodanega dela pa naša založba nameni dva evra v sklad za pomoč ljudem v stiski. Do sedaj je bilo tako podeljenih za 108.000 evrov donacij. »To je res sad Svetega Duha«, je poudaril direktor Založbe Družina Tone Rode: »To idejo, da bomo delež od prodane knjige podarili v dobrodelne namene, je prišel od zgoraj. Od besed smo prešli k dejanjem. To zelo izraža tudi Martina samega. Še preden smo prodali prvo knjigo, je bila ta odločitev sprejeta. Upam in verjamem, da bomo to nadaljevali tudi v prihodnje.«