Portret škofa dr. Gregorija Rožmana. FOTO: Ksenja Hočevar

Po skoraj pol stoletja od zadnje monografske predstavitve verjetno najbolj plodnega izmed četverice »slovenskih impresionistov« Mateja Sternena je Narodna galerija zbrala nova spoznanja o slikarjevem delu in obogatila njegov opus za skoraj sto del. Zaradi obsežnega in raznolikega opusa so razstavo postavili na treh različnih lokacijah znotraj kompleksa Narodne galerije. V osrednjem razstavišču Narodne galerije je ogled 74 slik, med njimi tudi Rdeči parazol in portret škofa dr. Gregorija Rožmana (1936); v galeriji Narodni dom predstavljajo 146 Sternenovih risb in grafik, tretji del razstave pa je posvečen njegovemu restavratorskemu opusu.

Portret mecena dr. Frana Windischerja. FOTO: Ksenja Hočevar

Od četverice impresionistov edini s končano akademijo

Matej Sternen se je rodil leta 1870 na Verdu. Njegovo prvo resno srečanje z umetnostjo je povezano s slikarjem Jožefom Petkovškom, pri njem je kot najstnik prerisoval iz katalogov pariškega Salona osemdesetih let. Med slovenskimi impresionisti – ob Ivanu Groharju, Rihardu Jakopiču in Matiji Jami – je Sternen edini končal akademijo. Na dunajsko umetnostno akademijo se je vpisal leta 1892, živel pa je tudi v Münchnu in hodil v Ažbetovo slikarsko šolo, kjer je spoznal tudi svojo bodočo ženo Rozo Klein. Po vrnitvi na Kranjsko leta 1907 se je pridružil prizadevanjem slovenskih slikarjev, da bi organizirali umetniško življenje tudi v Ljubljani, in pristopil k Jakopičevemu umetniškemu klubu Sava. Pozneje sta se z Jakopičem razšla, saj se je Sternen začel intenzivno ukvarjati z restavratorstvom in grafiko. Za nekaj časa se je z družino preselil v Devin. Kasneje je poučeval risanje na šoli za arhitekturo in na srednji obrtni šoli, leta 1920 je začel poučevati predmet prostoročno risanje na novoustanovljeni ljubljanski univerzi.

Razstavo so sinoči odprli v Narodni galeriji. FOTO: Ksenja Hočevar

Poslikava stropa v frančiškanski cerkvi

Prelomnico na njegovi ustvarjalni poti predstavlja izvedba stropnih poslikav v ljubljanski frančiškanski cerkvi v letih 1935 in 1936, kjer je Sternenova poslikava v baročni maniri nadomestila freske Matevža Langusa, ki jih ni bilo mogoče rešiti. »Umetnikova javna podoba se je dvignila, postal je portretist višjega meščanskega sloja. Sternen je postal prestižna znamka, za katero so tekmovali ljubljanski premožneži. Umetnik je našel svoje občinstvo, ki ga je uspešno zalagal s portreti in akti, poudarjeno čutnimi podobami, približanimi modnim tendencam časa,« je povedal Smrekar.

Matej Sternen, Avtoportret, (ok. 1928), barvna monotipija, papir, Narodna galerija.

»Restavriral za kruh, ostalo sem delal kot umetnost«

Sternen je bil tudi risar, grafik in restavrator. Prav z odnosom do risbe je po besedah kustosa Smrekarja vzdrževal svojo drugačnost in identiteto. »Risba mu je pomenila najprej študijski pripomoček, pozneje pa vse bolj vzdrževanje risarske rutine, potrebne tudi pri izvedbi slik. Velik del ohranjenih risb je tako zbran v skicirkah, v katere pa je risala tudi njegova žena Roza Klein Sternen.«

Razstava bo na ogled do 9. aprila 2023. FOTO: Ksenja Hočevar

Vir za preživljanje družine pa je bilo za Sternena restavratorstvo. S prvim slovenskim konservatorjem Francem Steletom je hodil po slovenskih cerkvah in restavriral umetnine. Velja za pionirja in vodilnega slovenskega restavratorja prve polovice 20. stoletja. Kot prvi restavrator slik za Narodno galerijo se je posvetil restavriranju galerijske stalne zbirke. Od mnogih restavratorskih posegov je najbolj znan po restavriranju Celjskega stropa (ok. 1600), po naključju odkritega ob prenovi Stare grofije leta 1926. Gre za enega redkih monumentalnih spomenikov, na katerem so se ohranili Sternenovi konservatorsko-restavratorski posegi, ki še danes služijo svojemu namenu. Umetnik sam je sicer rad poudaril, da je »restavriral za kruh, ostalo pa delal kot umetnost«.

Matej Sternen, Na divanu, (1912–1914), Narodna galerija.

Razstava odprta do aprila 2023

Razstavo v Narodni galeriji je v sredo, 30. novembra, odprl predsednik SAZU Peter Štih, na odprtju pa sta spregovorila tudi direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki in avtor razstave dr. Andrej Smrekar. Razstavo spremlja obsežen katalog, v katerem so predstavljena Sternenova izhodišča, njegovo slikarstvo, risba in grafika in restavratorsko delovanje. Popisana je literatura in vse slike, ki so jih v letih priprav na razstavo dokumentirali v Narodni galeriji – teh je kar 446.

Več o razstavi in Sternenovem ustvarjanju v tiskani številki Družine.