Zapri
Iskanje

Maver

Objava: 04. 01. 2005 / 12:08
Oznake: Svetniki
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:39
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Maver

Maver
Mavricij, Maurice, Mauro, Mavrin, Maura, Mavra, Mavricija, Mavricia

Zavetnik: bakrarjev, oglarjev, priprošnjik v boleznih

Običaji: "Mavrov blagoslov"

Maver je bil sin rimskega senatorja. Oče ga je že kot dečka dal v vzgojo sv. Benediktu, očetu zahodnega meništva. Maver je bil eden prvih, pa tudi najodličnejših učencev. Prav posebno se je odlikoval v brezpogojni pokorščini. Nekega jutra je šel, tako pripovedujejo, učenec Placid k bližnjemu jezeru po vodo. Nepremišljeno je naredil nekaj korakov v pljuskajočo vodo, zmanjkalo mu je tal in val ga je odnesel daleč od brega. Benedikt je ukazal Mavru: »Pohiti za Placidom in ga reši!« Maver je prosil sv. Benedikta, naj ga blagoslovi, in ni pomišljal. Še na um mu ni prišlo, da ne zna plavati. Ni meril ne daljave ne globine, marveč je planil v vodo, da bi rešil tovariša. - Kakor nekdaj Peter je šel Maver po jezeru kot po trdi tlakovani cesti, zgrabil Placida za lase in ga srečno privedel na suho. Šele takrat se je ovedel, da je v moči pokorščine čudežno hodil po vodi kakor po suhem. V svoji ponižnosti je pripisoval ta čudež Benediktovemu blagoslovu (Benedikt pa Mavrovi pokorščini).

Drugič so starši privedli v samostan nemega in hromega dečka v upanju, da ga bo sv. Benedikt ozdravil. Tega pa ni bilo doma. Nadomeščal ga je Maver, a je tedaj delal na polju. Bratje so ga poklicali domov. Ko je videl nesrečnega dečka, je ponižno izjavil, da more samo Bog čudežno pomagati, a ne na prošnjo tako grešnega človeka, kakršen je on. Ker niso odnehali, se je vrgel na tla, dolgo molil, potem pa vzel diakonsko Benediktovo štolo in jo položil na dečka. Ob tem je govoril: »V imenu Presvete Trojice in po zasluženju mojega gospodarja Benedikta ti ukazujem, da vstaneš docela zdrav.« In res je deček vstal. Maver ga je izročil staršem in jih opomnil, naj se zahvalijo Bogu, ki je potrdil svetost odsotnega opata Benedikta. Maver vse do svoje smrti ni zapustil poti ponižnosti.

Ljudje so ga, kakor zatrjuje papež Gregor Veliki, imeli za prvi in najlepši cvet benediktinskega reda.
Na upodobitvah ima sv. Maver v rokah opatovsko palico in ščit s tremi lilijami, z nogami pa tepta hudiča. Podobe te vrste srečamo večkrat tudi po cerkvah v Sloveniji, posvečena pa mu je župnija Šmaver pri Gorici. Za pomoč se mu priporočajo trpini z glavobolom ali bolečinami v sklepih, revmatični bolniki. Zelo razširjen in cerkveno odobren je poseben blagoslov sv. Mavra za bolnike, baje povzet po načinu, ki ga je svetnik sam uporabljal.

Goduje 15. januarja.


Sveti Maver, opat, benediktinec

Pobožna starša sta v strahu, da se sin ne bi podal na slaba pota, Mavra že kot 12-letnega dečka zaupala v vzgojo benediktincem. Deček je takoj vzljubil samostansko tišino, molitev in način Bogu posvečenega življenja, da je kasneje tudi sam postal menih. Sveti Benedikt je kmalu odkril njegovo bogato dušo, preprosto in skromno, globoko verno in vedno pripravljeno na žrtve. Postal je vzor idealnega meniha in velja za duhovnega naslednika sv. Benedikta. Ta ga je kmalu izbral za priorja in svojega prvega pomočnika na Monte Cassinu, kasneje pa mu je zaupal tudi obnovo samostana v Subiaku. Mavra so krasile številne kreposti in sposobnosti, a je kljub temu ostal do skrajnosti ponižen in skorajda otroško vdan svojemu učitelju in predstojniku sv. Benediktu. Njegovo najljubše opravilo je bila molitev, a se je kljub temu znal z vso pozornostjo in prizadevnostjo posvetiti tudi drugim opravilom. Veliko se je postil, spal na trdem, s peskom posutem ležišču le po nekaj ur, posebej rad pa stregel bolnikom. Odlično je poznal Sveto pismo, nadvse pa cenil tudi samostanska pravila kot zanesljivo vodilo k Bogu. Nikoli ni gledal zgolj na črko, ampak na duha.


Ime:
Izhaja iz lat. besede Maurus, ki označuje narodnost, pomeni namreč »Mavretanec, Maver ali zamorec, črnec«. Mavretanija je bila v starem veku ime za severozahodno Afriko.
Rodil se je okoli leta 500 v Rimu, umrl pa leta 584 v Italiji.
Družina:
Bil je sin pobožnega rimskega senatorja Ekvicija in njegove žene Julije.
Zavetnik:
bakrarjev, oglarjev, ročnih delavcev in nosačev; priprošnjik v boleznih, zlasti pri glavobolu ali pri bolečinah v sklepih, tudi pri revmi.
Upodobitve:
Upodabljajo ga kot meniha z opatsko palico v roki in s ščitom s tremi lilijami, z nogami pa tepta hudiča.
Čudeži:
Mlajši brat Placid je nekega dne zaradi neprevidnosti padel v vodo, ki ga je odnesla s seboj. Ko je sv. Benedikt opazil nevarnost, je zaklical Mavru, naj mu gre pomagat. Maver je v slepi pokorščini pozabil, da ne zna plavati, pognal se je v vodo in po njej čudežno hodil, kakor nekoč sv. Peter na Jezusovo povelje. Na čudežen način je ozdravil nemega in hromega dečka, ki so ga starši prinesli v samostan, da bi mu sv. Benedikt pomagal. Ker je bil odsoten, so poklicali Mavra. Ta je na vztrajno prigovarjanje dolgo molil, nato pa na dečka položil štolo sv. Benedikta in mu ukazal, naj vstane zdrav, kar je deček tudi takoj storil.
Goduje: 15. januarja.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nazaj na vrh