Fašistični režim je za primorske Slovence pomenil preizkus njihovega obstoja. Slovenci so, podobno kot ostale manjšine v tedanji Italiji (Hrvati v Istri in Dalmaciji, južnotirolski Nemci) veljali za tujerodce (allogeni), ki jih je treba čimprej poitalijančiti. Zgodovinska izkušnja dobrih dveh desetletij pod fašizmom (1922–1943) je bila tako zaznamovana z različnimi oblikami nasilja, prisile in poskusi raznarodovanja. Kljub velikim naporom je fašistično raznarodovanje v veliki meri doživelo neuspeh, saj režimu ni uspelo uničiti slovenske skupnosti, Slovenci vseh političnih usmeritev pa so režim večinoma odklanjali. Raznarodovanje je poleg tega sprožilo različne oblike odpora, ki so v času destabilizacije razmer med drugo svetovno vojno vodile v oblikovanje množičnega odporniškega gibanja. Čeprav je odporniško gibanje vodila komunistična partija (TIGR je bil leta 1940 namreč uničen), pa podpora, ki jo je uživalo pri veliki večini prebivalstva, ni temeljila na soglasju s komunistično ideo...