Ob smrti Jožeta Plečnika je umetnostni zgodovinar France Stele v Koledarju Mohorjeve družbe objavil nekrolog, ki ga je naslovil Od obliča do velemojstra. Naslov je izjemno poveden, saj zaobjame bistvo Plečnikove dinamične in nenavadne življenjske poti. Mizarjevemu sinu iz Ljubljane, ki ga je oče pri enajstih letih zaradi slabih ocen izpisal iz šole in vzel za vajenca v svojo delavnico, je zaradi izjemnega talenta in še večje marljivosti uspelo domala nemogoče. Kot delavec v tovarni pohištva J. W. Müller na Dunaju je s svojimi risbami prepričal Otta Wagnerja (1841–1918), enega pionirjev dunajske moderne arhitekture, da mu je omogočil študij arhitekture na dunajski Akademiji upodabljajočih umetnosti. Po diplomi leta 1898, študijskem potovanju in kratkotrajnem delu v Wagnerjevem biroju je na Dunaju deloval kot samostojni arhitekt in kljub množici ovir izdelal načrte za nekaj prelomnih objektov, kot sta Zacherlova hiša (1903–1905), prva stavba z granitno fasado v srednji Evropi, ter župnij...