Napad na Marijine podobe in oltar v Medžugorju ni le materialna škoda, čeprav je tudi to. Gre za poseg v nekaj, kar kanonsko pravo in krščansko izročilo že od nekdaj razumeta kot posebno kategorijo prostora – locus sacer, sveti kraj. Prav zato velja ob takšnem dejanju pomisliti predvsem na to, da so sveti kraji kraji molitve. Prav ta razsežnost je bila v Medžugorju najbolj neposredno prizadeta.

Zakonik cerkvenega prava opredeljuje svete kraje kot tiste, ki so z blagoslovitvijo ali posvetitvijo namenjeni bogočastju. Opredelitev v pravnem besedilu je le zunanji okvir globlje resničnosti: sveti kraj je prostor, kjer skupnost in posameznik vstopata v odnos z Bogom, kjer se izražajo hrepenenje, hvaležnost, kesanje in upanje. Medžugorje je za milijone romarjev prav takšen prostor. Prej kot turistična znamenitost je to mesto, kjer so ljudje leta 1981 začeli moliti in kjer molijo še danes. Vse svete podobe niso kulise, temveč prostori, vpisani v osebno duhovno zgodovino nešteto ljudi.

Ko je ta...