Duhovnik in zgodovinar, profesor in predstojnik, arhivar in raziskovalec, se je rodil 25. decembra 1929 v Ligu nad Kanalom ob Soči. V duhovnika je bil posvečen v Ljubljani, in sicer 15. avgusta 1952.

Po novi maši je bil tri tedne župnijski upravitelj v Logu pod Mangartom, nato je leto dni služil v vojski, zatem pa je bil župnijski upravitelj v Vedrijanu (1953-1955); prefekt v Malem semenišču v Vipavi (1953-1960); vicerektor v Malem semenišču (1962-1971); rektor v Malem semenišču (1971-1973); profesor v Malem semenišču(1957-2001); škofijski arhivar (1967-1995). Vmes je v tem času iz Vipave začasno upravljal ali hodil na pomoč v Vrhpolje, Vipavo, Hrenovice, Podkraj in Podnanos. Leta 1973 je bil imenovan za župnika na Slapu (1973-2017), kjer je leta 2017 slavil diamantno sveto mašo, 65 let mašništva.

Od leta 2018 v duhovniškem domu v Šempetru

Leta 2018 se je odpovedal župniji in se preselil v duhovniški dom v Šempeter, kjer je lani slavil še železno sveto mašo, 70 let mašništva. Tri dni po naslednji obletnici posvečenja (2023) so mu moči nekoliko pošle, zato so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se je 19. avgusta zjutraj poslovil in mirno zaspal v Gospodu.

Pomagal pri vzgoji več kot 500 dijakov

Kot profesor in predstojnik Srednje verske šole in semenišča v Vipavi je pomagal pri izobrazbi in vzgoji več kot 500 dijakov, od katerih jih je več kot 200 izbralo duhovniški poklic. Kot rektor semenišča je nadaljeval in končal prezidavo semeniških poslopij(1971-1973).

Kot župnik na Slapu je 44 let zvesto vodil župnijsko skupnost in ob raznih priložnostih zbiral v župnišču profesorje in predstojnike vipavske šole in vipavske dekanije. Bil je dober pastir, ki ljubi svoje brate in sestre ter mnogo molil za ljudstvo.

Zgodovinar in raziskovalec

Kot zgodovinar in raziskovalec je objavil več temeljitih razprav predvsem s področja zgodovine Škofije Koper. Svoje članke in svoja dela je objavljal v Slovenskem biografskem leksikonu, v Družini in Ognjišču, v Cerkvi v sedanjem svetu in v Okrožnicah Škofije Koper. Iz obširnega dela 'Cerkev in njena zgodovina' (Enzo Bellini) je prevedel besedilo dveh obdobij; sodeloval je pri knjigi 'Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije' in pri knjigi 'Vodnik po župnijskih arhivih na območju Slovenije. 'Vsi njegovi strokovni spisi so temeljita znanstvena dela. Za svoje strokovno in prevajalsko delo je leta 1999 prejel cerkveno odlikovanje častni prelat.

Mož izjemne življenjske moči in duhovne veličine 

Koprski škof Jurij Bizjak je v pridigi pri današnji pogrebni maši v cerkvi Marije Tolažnice v Logu pri Vipavi poudaril, da je bil profesor Kralj »mož izjemne življenjske moči in duhovne veličine, velik mislec in vztrajen ustvarjalec, zvest duhovnik in goreč predstojnik, ki je zmogel biti zelo strog do sebe in do drugih, pa tudi izjemno blag in tankočuten, plemenita osebnosti n res kraljevskega značaja po nastopu in izobrazbi in omiki«.

Celotna pridiga škofa Bizjaka.docx

Globoka predanost Gospodu

Škof Bizjak je spomnil na Kraljevo novomašno geslo, za kar si je izbral Petrovo izpoved: 'Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim' (Jn 21,17). »Geslo najlepše izraža njegovo globoko predanost Gospodu in njegovo trdno zaupanje vanj. Od nas se je poslovil v tednu po Marijinem vnebovzetju in k večnemu počitku ga polagamo osmi dan po Vnebovzetju, na god Device Marije Kraljice. Današnji dan je prav primeren za naše opravilo, da predstavnika kraljevega rodu in kraljeve hiše položimo k večnemu počitku na god Device Marije Kraljice,« je zaključil koprski škof.