Ponovno se uvajam v klasično župnikovanje, do leta 2024 sem bil namreč zaposlen v Vojaškem vikariatu Slovenske vojske. Vloga in podoba župnika se je že v času mojega življenja spremenila. Vsekakor je povezana z osebnim dojemanjem Cerkve in občestva. Na položaj župnika različno gledamo že duhovniki sami in člani občestev ter zunanja družba, ki je podvržena stereotipom in predsodkom. Mnogokrat je odnos tako imenovane civilne družbe pogojen s strahom in neznanjem ter zmotnim razumevanjem ločitve Cerkve in države. V tem pogledu je župnik nujni sestavni del javnega, družbenega, socialnega, kulturnega, gospodarskega in katerega koli drugega področja. Duhovništvo ni namenjeno samemu sebi, ampak ga Bog podarja za služenje občestvu. Posameznikovi talenti in sposobnosti so lahko izvor vzvišenosti ali pa priložnost, da narediš čim več dobrega.

Prepričan sem, da Cerkve, občestva ni brez laikov in prav tako tudi ne brez duhovnikov. Predvsem pa ne brez sodelovanja in delitve del na tistih področjih,...