Spoštovani gospod Branko. Ko sem prebral vaše vprašanje, mi je na misel prišel naslov knjižice duhovnika Karla Rahnerja z naslovom Molitev – naša težava in naš blagoslov. Resničnost te Rahnerjeve ugotovitve doživlja vsak človek. Vsak človek, ne samo vsak vernik, saj sem trdno prepričan, da je molitev skrita v srcu čisto vsakega človeka in da vsak človek pozna trenutke molitve, čeprav jih nikoli ne poimenuje molitev. Vsak človek pozna trenutke globoke hvaležnosti, prekipevajočega veselja, ki ga odpre za večno, za presežno, čeprav tega ni v njegovem besednjaku. Vsak človek pa tudi pozna trenutke stiske in nemoči, ko ima občutek, da ga z vseh strani obdajajo zidovi slepe ulice. V takih trenutkih se v srcu porodi vzdih, klic, krik po rešitvi, po izhodu, ki se brez izrecnega naslovnika dviga k Bogu in Bog ga sliši.

To je lahko izhodišče našega razmišljanja o molitvi. Molitve se lahko učimo pri velikih mislecih in duhovnih učiteljih, lahko pa se je učimo tudi pri preprostih ljudeh, ki molite...