Pogled na statistiko, kaj se dogaja z današnjo mladino, temu ne pritrjuje. Nobena skrivnost ni, da pravzaprav med mladimi narašča občutek osamljenosti in nemoči, vedno več jih trpi za raznimi oblikami zasvojenosti in psihičnimi težavami. Ne moremo jih kritizirati, saj so predvsem žrtve in pokazatelj duhovnega stanja v družbi, ki jo oblikujemo odrasli. Vseeno pa je očitno, da mnogi med njimi ne najdejo pravega upanja zase, kaj šele, da bi ga vlivali drugim.

V jubilejnem letu smo in Cerkev bi morala dišati po upanju. A kje ga najti? Papež Leon XIV. nas v svoji poslanici, ki jo je napisal za svetovni dan starih staršev in ostarelih, spomni, da je v zgodovini izvoljenega ljudstva Bog že večkrat izbral ostarele za svoje priče upanja. Abraham in Sara sta v svoji starosti že podvomila v Božjo obljubo, da bosta dobila sina. »Zdi se,« pravi papež, »da jima je nezmožnost rojevanja zaprla pogled upanja na prihodnost.«

Podobno se je zgodilo tudi Zahariju in Elizabeti. Ali pa pomislimo na Mojzesa, ...