Izaijeva poetična igra s pomensko sorodnimi besedami »mladika, brstika« (hebr. ḥōṭer; gr. hrábdos) in »poganjek, odrastek« (hebr. nēṣer; gr. hríza) govori o upanju novega življenja, ki ga Gospod vzbuja vsem preizkušnjam spričo človeškega greha navkljub (Iz 6,13). Če je mlada narast tudi podoba prevzetnega vladarja (Dan 11,7; Iz 14,19), se ta ne obdrži. Nasprotno pa Gospodovi pravični kot poganjek Gospodovega nasada in njegovega dela uživajo za večnost (Iz 60,21). S tem motivom narave je predstavljena Božja zvestoba, ki človeku ohranja življenje (2 Mz 34,7: hebr. nāṣar; gr. diatēréō) ter mu obvaruje mir (Iz 26,3). Podobno naj bi se v zavezi z Bogom slabega varoval tudi človek (Ps 34,14). Za rešitev človeka, ki ne uspe vztrajati v zvestobi, Bog izvoli svojega služabnika, ki ga obvaruje za poslanstvo zaveze (Iz 42,6). Ta Božji izvoljenec je Božji nazirejec (Sod 13,5: hebr. nāzîr; gr. nazír), ki je maziljen z Duhom prav...