Atributi: škofovska oblačila, omofor (široki, okoli ramen oviti trak)

Palestina je po razdelitvi rimskega cesarstva spadala v vzhodno polovico. Toda v začetku 7. stoletja se je zgodilo, da so Hebrejci in Samarijini poklicali v deželo Perzijce. Takratni jeruzalemski patriarh Zaharija se je obrnil na predstojnika samostana sv. Teodorja Modesta s prošnjo, naj pride v Jeruzalem in pripelje s seboj bizantinsko posadko, ki bi zavarovala življenje kristjanov.

Toda Perzijci so bili hitrejši. Vdrli so v mesto, ga izropali ter razdejali veliko krščanskih cerkva v bližnji in daljni okolici. Romarji, ki so kdaj obiskali Sveto deželo, se bodo spominjali iz zgodovine svetih krajev, da so Perzijci tedaj pri svojem uničevalnem besu prizanesli baziliki, ki jo je dal v Betlehemu sezidati nad votlino Jezusovega rojstva rimski cesar Konstantin. Zakaj? Na mozaiku, ki je predstavljal svete tri kralje, so opazili, da so oblečeni po perzijsko.

S kristjani so Perzijci tedaj kruto ravnali. Veliko so jih prodali v sužnost ali pa odpeljali v Perzijo; med njimi je bil tudi patriarh Zaharija. Tiste, ki so še ostali doma, so zatirali ne samo oni, temveč tudi Judje.
Položaj se je za palestinske kristjane spremenil po vojaških uspehih bizantinskega cesarja Heraklija I. leta 622. Perzijci so postali strpnejši. Kristjanom so vrnili cerkve in samostane, kolikor med vojno niso bili porušeni. Po Modestovi zaslugi so samostani spet oživeli, obnovili so številne poškodovane cerkve.

Leta 630 je cesar Heraklij zavzel Jeruzalem. Modesta je tedaj imenoval za jeruzalemskega patriarha, ker je njegov prednik patriarh Zaharija umrl v perzijskem pregnanstvu. Toda Modest ni dolgo živel. Poročila pravijo, da je umrl še isto leto, kakor je bil imenovan za patriarha. Znano pa je o njem, da je odločno nastopil zoper krivoverstvo monofizitov. Ti so učili, da je v Kristusu samo ena narava, to je božja. V carigrajsko-nicejski veroizpovedi, ki jo molimo ob nedeljah, pa izpovedujemo, da je Jezus Kristus »Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog, od pravega Boga ... in se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device in postal človek«.

Vzhodna cerkev slavi Modesta 16., 17. in 18. decembra, svetniški koledarji Cerkve na zahodu pa ga ne omenjajo.

Ime: Modest izhaja iz latinskega imena Modestus, ki ga razlagajo iz latinske besede modestus "zmeren, skromen, ponižen; dobrosrčen, nraven, čist, pošten".