Če imamo zato nekoliko nerealen pogled na varnost in vojno, nas lahko že bežen pogled po svetu ozdravi vsake romantične podobe. Zgodovinski spomin pa nas opominja, da je vsaka, še tako »pravična« vojna prinesla nove krivice, zamere in globoke travme.

Spomnimo se, kako Bog zavrne kralja Davida, ki mu želi sezidati tempelj: »Mnogo krvi si prelil in vojeval velike vojne« (1 Krn 22,8). Čeprav na drugih mestih Sveto pismo opeva njegove zmage, David s krvavimi rokami ne more postaviti hiše Gospodu, ampak bo to lahko storil šele njegov sin Salomon, ki mu bo Bog naklonil vladanje v miru.

Včasih je oboroževanje seveda potrebno, saj šibkost privablja agresijo močnejših. Tudi povezovanje v obrambna zavezništva, kot je Nato, lahko služi odvračanju od vojne. Slovenci smo zaradi zgodovinskih izkušenj skeptični do zunanjih »gospodarjev« in do zdrave mere je to tudi prav. Nato še zdaleč ni idealna organizacija, a je vsaj do določene mere odgovorna demokratičnim javnostim v državah članicah, kar je več