Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Moja vera je …

Za vas piše:
Patricija Gril
Objava: 20. 03. 2024 / 07:51
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 20.03.2024 / 18:59
Moja vera je …
Anika Verčko. FOTO: Osebni arhiv

Moja vera je …

Kako mladi razmišljajo o svoji (ne)veri? Kakšen je njihov odnos do Boga in Cerkve?

Anika Verčko: V cerkev grem za praznike

V katoliški veri so me vzgajali starši, posebno vlogo pa sta pri tem imela dedek in babica, s katerima sem ob nedeljah zahajala v cerkev in molila. Tudi z mamo sem molila vsak večer pred spanjem in čez čas sem to začela prakticirati samostojno. Opredelila bi se kot tradicionalna katoličanka, saj grem v cerkev le za praznike, se držim posta, v družinskem krogu na adventnem venčku prižigamo sveče, postavimo jaslice za božič in za veliko noč odnesemo potico k blagoslovu. Vere ne povezujem s Cerkvijo in menim, da zato, ker ne hodiš v cerkev in ne prakticiraš določenih ritualov, nisi nič kaj manj veren kot nekdo, ki jih. Držim se dedkovih slavnih besed: »Bog je ljubezen!« Zato je zame vera to, da ljubim, drugim ne škodim in jim želim le dobro.

Amadej Pavšič: Nimam potrebe po skupnosti

Vzgojen sem bil v krščansko vero, v Rimskokatoliško cerkev, ampak sem skozi čas oblikoval drugačne poglede in sem se od Cerkve prece...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh