Živimo v času, ko skrbi hitro najdejo pot v naš vsakdan. Zjutraj se prebudijo z nami, čez dan nas spremljajo med obveznostmi, zvečer pa ostajajo v naših mislih. Skrbi nas zdravje, odnosi, ljudje, ki jih imamo radi, in prihodnost, ki je ne moremo predvideti. Veliko energije porabimo tudi za stvari, ki se morda nikoli ne bodo zgodile. In vendar mir ne pride takrat, ko imamo vse urejeno, ampak ko sredi negotovosti odkrijemo, da nam vsega ni treba nositi sami.

Prav zato me ob godu svetega Pija iz Pietrelcine vedno znova nagovarjajo njegove besede: »Moli, upaj in ne skrbi.« Preproste so, a jih ni vedno lahko živeti. Kako ne skrbeti, ko se srečamo z boleznijo, izgubo ali negotovostjo? Ko ne vemo, kaj prinaša jutri, in odgovori ne pridejo takrat, ko jih najbolj potrebujemo? Prav v takšnih trenutkih njegove besede dobijo svojo pravo težo.

Pater Pij ni govoril o življenju brez trpljenja. Sam ga je zelo dobro poznal. Njegovo življenje so zaznamovali telesna bolečina, stigme, nerazumevanje in šte...