Poznam kar nekaj zakoncev, ki si te vrednote ne delita. Neka žena, poročena z nevernim možem, je potožila, da je najtežje, ker ni skupne molitve in ker se v težavah ne moreš opreti na isti temelj.

Spreobrnjenja svojega bližnjega ne moreš izsiliti, lahko pa zanj prosiš. Najbolj znan zgled je sv. Monika, ki ni izmolila le vere svojemu sinu sv. Avguštinu, temveč je še pred tem izprosila milost svetega krsta možu Patriciju. V njenem času je v Turčiji živela tudi sv. Nona, ki je prav tako z vztrajno molitvijo, postom in preprostim krščanskim življenjem izprosila spreobrnjenje moža, ki je kasneje postal celo duhovnik in škof.

»Neverni mož se posvečuje po ženi in neverna žena po bratu,« (1 Kor 7,12-14) o zakonski zvezi med vernim in nevernim zakoncem piše apostol Pavel in s tem nakaže, da lahko življenje in molitve vernega zakonca vplivajo na nevernega zakonca.