Navdihujoč ohranjevalec spomina

Priznanje je prejel kot zaslužni Slovenec, ki s pogumom, vztrajnostjo, predanostjo in ljubeznijo ohranja spomin na težke čase slovenske polpretekle zgodovine in je s svojim delom navdih za prihodnje rodove. Marjan Grum, rojen leta 1939 v Podkraju pri Igu, je v Argentini ustvaril edinstveno umetniško pot. Njegove skulpture iz odpadnega železa z elegantnimi linijami upodabljajo glasbenike in razne prizore z buenosaireških ulic, spet druge pa ob spretnem prepletanju kiparskih in slikarskih tehnik v vsej ekspresivnosti opozarjajo na nedopustno zatiranje sočloveka, tudi na slovenski holokavst in eksodus.

Prejel je Ehrlichovo priznanje kot zaslužni Slovenec, ki s pogumom, vztrajnostjo, predanostjo in ljubeznijo ohranja spomin na težke čase slovenske polpretekle zgodovine.

Nikoli ideološki, vselej odprt presežnemu

Dogodek v Galeriji Družina je v ponedeljek, 29. septembra, uvedel nastop Slovenskega okteta. Pevci so z umetnikom prijateljsko povezani že od leta 2008, ko so ga obiskali v Argentini. Zdravljici ter pesmima Rož, Podjuna, Zila in Tam, kjer pisana so polja je sledil uvodni pozdrav direktorja Družine, Toneta Rodeta. Izpostavil je, da umetnik pričuje o življenju, ki lahko vzklije iz še tako hudih preizkušenj. Ob opozarjanju na človeško trpljenje Grum nikoli ni ideološki – ustvarja umetnost, s katero se želi ljudi dotakniti in odtaliti zakrknjena srca. Sledil je ogled kratkega filmskega portreta umetnika, ki je letos nastal v režiji Barbare Kržišnik.

 Omizje in del prepolne dvorane. FOTO: Tadeja Petrovčič Jerina

Slovenska vedrina in argentinski temperament

Monografijo so v pogovoru z Davidom Ahačičem predstavili snovalci Lenart Rihar, akademik Milček Komelj, Mirjam Oblak in Gregor Batagelj. Rihar se je zahvalil vsem soustvarjalcem monografije v Sloveniji in Argentini, saj bo navdušujoči umetnik s svojimi stvaritvami zdaj bolj poznan v Sloveniji in svetu – izdaja je namreč dvojezična, slovensko-španska. Poleg življenjske zgodbe in kratkega umetnostno-zgodovinskega pogleda na Grumovo ustvarjanje, ki ga je prispevala Andrejka Dolinar, prvi del knjige obsega tudi poglobljeno umetnostnozgodovinsko študijo Milčka Komelja. Ta je posebej izpostavil inventivnost in duhovitost »poglobljenega prvinskega umetnika, ki tudi ob kazanju na trpljenje ohranja temeljno življenjsko vedrino in neuničljivo vero v poveličanje«.

Ključni sopotnici

Mirjam Oblak, sourednica knjige na argentinski strani, je poudarila neločljivo povezanost Grumovega življenja, dela in vrednot. Pri gostoljubnem umetniku in njegovi ženi je bila ob brezštevilnih obiskih, povezanih z nastajanjem knjige, vselej prisrčno sprejeta. Ob umetniškem delu so ji odstirali človeka, ki globok, redkobeseden, poln vrednot in čustev vse dela z veliko ljubeznijo. Gotovo sta tudi na to vplivali dve zanj ključni osebi: sopotnica in soustvarjalka žena Noemi Beatriz Corvalán in mama Slavka, rojena Matjašič, zgled vere, zaupanja v Boga, temelj njegovega notranjega življenja, ki je že v zgodnjih letih prepoznala in spodbujala sinov talent, hkrati pa tudi sredi revščine znala ustvariti ljubek dom, v katerem so bile vedno rože. 

Umetniška dela Marjana Gruma nam odstirajo človeka, ki globok, redkobeseden, poln vrednot in čustev vse dela z veliko ljubeznijo.

Da so jo, mamo in očeta obenem, otroci v soseski klicali »gospata«, se spominja Gregor Batagelj, ki je s Tomažem Rantom za monografijo pripravil oris Grumove življenjske poti. V pogovoru je nanizal nekaj odločilnih prelomnic in srečanj, ob katerih je deček iz Tomišlja postal svetovno uveljavljeni umetnik, njegov muzej Museo Conventillo Marjan Grum v buenosaireški umetniški četrti La Boca pa ena prepoznavnejših destinacij, kjer so rojaki še posebej dobrodošli. Umetnika in njegovo delo lahko srečamo tudi prek skrbno pripravljenega dela, ki ga je ena od bralk in sodelavk označila: »Pretresljivo. Globoko. Presežno. Čudovito.«

Članek je bil objavljen v reviji Naša luč (12/2025).