To bo že deveta od 30 maš, ki jih pripravlja spravna pobuda Vseposvojitev in ki jih na 30 zaporednih prvih petkov darujejo za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo. Več o prejšnjih osmih mašah TUKAJ.

Maševal bo dr. Simon Onušič

Uvod v mašo bo, kot običajno, pripravila Romana Bider iz pobude Vseposvojitev, kot že vse svetniške kandidate doslej pa bo tudi Franca Kramariča s pesmijo predstavil Gregor Čušin. Somaševanje bo vodil dr. Simon Onušič, doma iz Župnije Stari trg pri Ložu, v kateri je Kramarič deloval kot kaplan in bil umorjen. Bogoslužje bo mogoče spremljati tudi na Gold TV in prek YouTuba TUKAJ.

Kdo je bil Franc Kramarič?

Kdo je bil pravzaprav duhovnik Franc Kramarič? Kot je pred leti o njem zapisal kapucin p. dr. Metod Benedik, se je kot deseti od 12 otrok rodil 1. maja 1908 v Radovici pri Metliki. Po gimnaziji je vstopil v bogoslovno semenišče in bil 7. julija 1935 posvečen za duhovnika, novo mašo pa je obhajal nedeljo pozneje v rodni Radovici.

V Župniji Stari trg pri Ložu vse do smrti

Duhovnik je bil tudi njegov brat Janko, ki je deloval na Tržaškem. Dobro leto dni po posvečenju, 20. avgusta 1936, je bil Franc nastavljen za kaplana v Župniji Stari trg pri Ložu, v kateri je ostal vse do prezgodnje smrti, v njej pa je sprejel tudi skrb za vodenje fantovske in dekliške veje Marijine družbe.

Vselej ohranil pokončnost

Z vsem zanosom se je zavzel za poživitev verskega življenje v župniji, bil je tudi priljubljen katehet, saj so ga cenili tako otroci kot učitelji v šoli, kjer je poučeval verouk. Ljudje so ga hitro sprejeli za svojega zaradi njegove ponižnosti in pobožnosti; bil je sicer blag, nežen in čuteč, a je vselej ohranil pokončnost in ni nikdar skrival svojega prepričanja.

Vpliven in priljubljen

Nasprotnikom je šel močno v nos, ker je bil vpliven in priljubljen med ljudmi in ker ni skrival svojega odklonilnega odnosa do komunizma, zato so skušali čim bolj zmanjšati njegov vpliv na mlade in ga na različne načine prestrašiti. Grozili so mu s smrtjo, vendar se ni pustil ustrahovati.

Ni se umaknil

Javno je izrazil bolečino ob tem, kako so Italijani pobijali Ložane in druge farane v Loški dolini. Svojemu dobremu prijatelju je teden dni pred smrtjo zaupal, da je prepričan, da ga bodo kmalu ubili (»Mirko, kar skupaj umrimo, saj umiramo za pravično stvar!«), in da je bil posvarjen, naj se umakne pred grozečo nevarnostjo, česar pa Kramarič v svoji pokončnosti ni mogel storiti.

Ustreljen, ko je klečal ob postelji

V noči na 3. september 1942 so partizani Loškega odreda ponovno ubijali tamkajšnje prebivalce in zažgali njihove domove. V Starem trgu so zažgali hišo povsem blizu kaplanije in umorili Katarino Telič, ker jim je njen mož Jernej ušel. Kaplan Franc je bil v svoji sobi, ko so partizani nasilno vdrli v hišo in ga ustrelili, ko je klečal ob postelji in molil pred sliko Jezusa na Oljski gori.

Tudi ljudje so ga takoj imeli za mučenca, se mu zatekali v molitvi in se mu priporočali v stiskah in potrebah. FOTO: SCNR

»Jezus, ti veš, da sem nedolžen.«

Po pričevanju drugega kaplana, ki je stanoval v sosednji sobi, so njegove zadnje besede bile: »Jezus, ti veš, da sem nedolžen.« Kot razlog za njegov umor so navajali, da je sodeloval pri ustanavljanju vaških straž v Loški dolini ter da je imel spisek ljudi in odločal, kdo od njih je za ustrelitev ali pa za likvidacijo.

Štirikrat ustreljen v glavo

Krivili so ga tudi, da skriva orožje, a jim je zatrjeval, da ga nima, zato so ga ustrelili kar tam, klečečega ob postelji. Njegov krvnik, ki je pozneje priznal zavržno dejanje, je pojasnil, da se mu je kaplan, preden ga je štirikrat ustrelil v glavo, podoben Kristusu, klečečemu na Oljski gori, kakor je bil prikazan na sliki nad njegovo posteljo.

Mučenec in svetniški duhovnik

Nasilna smrt Franca Kramariča je farane hudo prizadela in pretresla. »Živo smo čutili, da so ga ubili iz sovraštva do Katoliške cerkve, do vere in do duhovnikov,« je dejal eden od njih, drugi pa: »Resnično je bil mučenec. Svet mož, svet duhovnik.« In tretji: »Bil je svetniška osebnost, svetniški duhovnik. Nič slabega se ne more reči o njem. Bil je svetnik. Umrl je mučeniške smrti. Nedolžen!«

Velika množica na pogrebu

Ljudje so se množično udeležili njegovega pogreba kljub grožnjam partizanov, da bodo obračunali s slehernim, ki bo na pogrebu. Tam so bili tudi učitelji in učenci osnovne šole, na kateri je Kramarič poučeval verouk. Tudi ob prvi obletnici smrti so se zbrali ob njegovem grobu, da bi mu izkazali čast.

Po vojni grob zravnan z zemljo

Očitno je bil Kramarič, ki je veljal za mirnega in čutečega duhovnika ter bil zelo priljubljen med ljudmi, za režimsko oblast nevaren še po smrti, saj je njegov grob po vojni zravnala z zemljo. Leta 1990 pa je dal župnik njegov grob na novo urediti, je o mučencu še zapisal p. Benedik.

Z brzovlakom v nebesa

Ko so tik pred smrtjo prijatelji Francu Kramariču namignili, da ga zalezujejo partizani, in mu svetovali, naj se pred njimi umakne kam drugam, češ da je v nevarnosti, da ga ubijejo, jim je mirno odvrnil: »Jaz to vem. Če me ubijejo, grem jutri z brzovlakom naravnost v nebesa.«

Takoj so ga imeli za mučenca

Tudi ljudje so ga takoj imeli za mučenca, se mu zatekali v molitvi in se mu priporočali v stiskah in potrebah. Da bi rablji upravičili svoje podlo dejanje, so kaplana pozneje dolžili zlorabe spovednice za to, da bi ljudi odvračal od komunizma, da jih je spraševal, kdo sodeluje s partizani, in da je ovajal ljudi, ki so bili zatem odpeljani v italijansko internacijo.

Ni se vtikal v politiko

Vendar pa je poznejše raziskovanje nedvoumno dokazalo, da se ni Franc Kramarič nikoli vtikal v politiko in ni niti o nasprotnikih dovolil govoriti ničesar slabega. Na mladinskih sestankih je mladim razlagal zgolj Sveto pismo in poglabljal njihovo vero, umreti pa je moral ravno zato, ker je imel kot duhovnik velik vpliv na mladino.