Kot novinarka sem ob takem nezaupanju v poklic, ki ga opravljam, zaskrbljena, hkrati pa kot uporabnica medijev nisem presenečena. Medijska pokrajina, znotraj katere se gibljemo, nam postreže toliko medijskih spinov, da vsem zgodbam preprosto ne verjamemo več. 

Že na podlagi lažnega suma je nekomu lahko odvzeto dobro ime. Produciranje takih sumov pa je dnevna rutina še posebej v predvolilnem obdobju, ki je pravkar za nami. 

Manj zaupanja, kot so ga deležni mediji, je deležna le še Cerkev in politika. Vprašamo se lahko, ali ni morda nezaupnica medijem tudi posledica tega, da so skozi dolgo obdobje razgrajevali zaupanje v to dvoje in ga na koncu poželi tudi sami.

Kako zadostiti potrebi po informiranosti, a hkrati poskrbeti, da nas novice ne preplavijo s tesnobo?

V Mladinskem gledališču je pravkar na ogled predstava TV mreža, odrska priredba z oskarji nagrajenega filma iz leta 1976. Osrednjemu liku Howardu Bealeju, dolgoletnemu televizijskemu napovedovalcu, se med vodenjem tv-dnevnika »utrga«. 

Do konca naveličan senzacionalističnih zgodb napove svoj skorajšnji samomor pred kamerami. Gledanost oddaje tako poskoči, da nadrejeni v tem »zavohajo« priložnost in Bealeja prepričajo, da začne ustvarjati oddaje, v katerih razkriva globalna dogajanja, a ta raj traja le kratek čas. 

Ko razkrije povezanost nekaterih kapitalskih ozadij, naročijo njegov umor. Izjemna režija Matjaža Pograjca ustvarja občutek, da smo hkrati v gledališču in kinu, ko se gledalci za hip znajdemo na platnu, pa nismo več nemi opazovalci, ampak akterji.

Ne spremljajmo vseh novic le z brskanjem po telefonu, ampak kdaj prisluhnimo oddaji, preberimo kak komentar …

Izbor tematike na slovenske odre prihaja v času, ko smo zares potrebni katarzičnega odmika od nestrpno nastrojenih soočenj in plaza slabih novic. Stresni odziv telesa na slabe novice je znano dejstvo. 

Medijsko dieto pa bi si v času, ko že vsaka trgovska veriga izdaja svoj časopis, vsi morali kdaj zavestno privoščiti in postati akterji v izboru novic, ki jim dovoljujemo, da usmerjajo naša ravnanja.

Kako zadostiti potrebi po informiranosti, a hkrati poskrbeti, da nas novice ne preplavijo s tesnobo? James Napoli, urednik portala Rewire, iz lastne izkušnje pove, da je treba omejiti količino novic, ki jih spremljamo, in uravnavati raznolikost virov. 

Ne spremljajmo vseh novic le z brskanjem po telefonu, ampak kdaj prisluhnimo oddaji, preberimo kak komentar in si privoščimo pogled na tematiko z drugega zornega kota. Mirno recimo tudi, da nečesa še nismo slišali, ne da bi se ob tem počutili neumno.

Ob skorajšnjem jubileju našega tednika lahko zapišem, da je novinarski poklic pri katoliškem mediju izziv prav zato, ker pri nas pozornost dobijo zgodbe ljudi, ki na prvi pogled niso senzacionalne, a so privlačne, saj je iz njih mogoče razbrati Božje delovanje. Verjamem, da sodijo v vaš dietni nabor novic.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (17/2022).