Rojenje čebel je del njihovega razmnoževanja. Genski material se izmenja s parjenjem matice s troti, tudi petnajstimi ali celo več, vendar to še ne zadošča za obstoj. Čebele so socialne živali in živijo v skupnostih, ki lahko sredi pašne sezone presežejo število 50.000 članov. Čebela torej ne more živeti posamič. Spomladi, ko čebelji razvoj skokovito napreduje, se lahko čebelja družina odloči, da bo rojila. To pomeni, da bo približno polovica čebel s staro matico zapustila panj, čemur pravimo rojenje. Pred tem je matica poskrbela za nasledstvo, zalegla je do nekaj deset matičnikov, visečih celic želodaste oblike, v katerih se bodo razvijale nove matice. Čebele bodo izbrale najboljšo med njimi, ostale pa pokončale, kot velevajo pravila v čebeljem panju. Včasih lahko prvemu sledi še en roj, ki je seveda manjši, in celo tretji, ki pa zagotovo ne bo preživel, saj se do konca sezone ne bo mogel razviti toliko, da bi si bil sposoben nabrati dovolj medenih zalog za zimo.

Roj se največkrat obe...