Srečanje je vodil nadškof msgr. Gintaras Grušas, predsednik CCEE, skupaj s škofom msgr. Janošem Szekelyjem, ki je odgovoren za Sekcijo za družbena vprašanja CCEE. Uvodno predavanje je opravil kardinal Michael Czerny, prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, v dveh dneh pa so svoja stališča predstavili prof. Charles M. Clark, p. Richard Finn OP, prof. Stefano Zamagni, g. Charles Wookey, dr. Dolores Sanchez in s. Laura Sarolta Baritz OP.

Kot predstavnik Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil Roman Vučajnk iz Koordinacije vodij karitativnih ustanov (KKU).

Razprava je potekala v Rimu. FOTO: CCEE

Družbeni nauk Katoliške cerkve poudarja legitimnost zasebne lastnine - ki zagotavlja področje svobode za posameznika, družino in povečuje produktivnost dobrin -, hkrati pa zagovarja načelo splošne namembnosti dobrin. Zemeljske dobrine morajo služiti blaginji vseh, zlasti revnih, šibkih in prikrajšanih. Katoliška cerkev poudarja, da končni cilj gospodarstva ne sme biti večanje dobička, ampak skupno dobro, izpolnitev vsakega posameznika. Zato je treba trge - ob ohranjanju njihove pravične, a ne absolutne avtonomije - urejati v skladu z moralnimi pravili, države pa si morajo prizadevati za polno zaposlenost ljudi na svojih ozemljih.

Današnje ureditve svetovnega gospodarstva so žal pogosto daleč od teh načel. Udeleženci srečanja smo se spomnili besed papeža Frančiška: „Tako kot zapoved 'Ne ubijaj' postavlja jasno mejo za zaščito vrednosti človeškega življenja, moramo danes reči 'ne ubijaj' tudi gospodarstvu izključevanja in neenakosti. Takšno gospodarstvo ubija".

Udeleženci srečanja so se udeležiti tudi svetoletnega romanja k sv. Petru. FOTO: CCEE

Predstavniki Komisije CCEE so ob sklepu srečanja pozvali odločevalce in vse ljudi dobre volje, naj evangelijske navdihe uresničijo v konkretni stvarnosti svetovnega gospodarstva, politike, zakonov in vsakdanjega življenja. Krščanske brate in sestre prosimo, naj postanejo sol zemlje tudi na področju družbene pravičnosti in tako ustvarijo pravičnejše svetovno gospodarstvo. Pri tem posebej nagovarjamo razvite države, velike lastnike in korporacije. Parlamente vseh držav in Združene narode prosimo, naj v svojih zakonodajah vedno bolj uveljavljajo vrednote pravičnosti in solidarnosti. Naredimo Zemljo boljši kraj za celotno človeštvo; zlasti za tiste, ki nimajo dostopa do čiste vode, zadostne prehrane, izobraževanja in zdravstvene oskrbe! Ko bodo to zmogli razvitejši narodi in posamezniki, bodo njihova življenja in družbe bolj človeške, polnejše in srečnejše. Človeštvo je ena družina, v osnovi smo socialna bitja in srečni smo lahko le skupaj.

Skrb za uboge ni izbirna vsebina, je dolžnost vsakega kristjana, ki je ne more prenesti na posebej vzpostavljene cerkvene ali družbene organe. Pastirji v Cerkvi bi morali na pastoralni način spremljati dejavnike gospodarskega življenja, pa tudi svoje skupnosti, da bi spoznali, kaj ovira njihov celostni človeški razvoj. Pri tem pastoralnem prizadevanju jim morajo prisluhniti, predvsem morajo prisluhniti ubogim in njihovemu trpljenju.

Zavzeli so se za novo svetovno gospodarstvo. FOTO: CCEE

Človeštvo mora razbiti „strukture greha“ - če uporabimo izraz svetega Janeza Pavla II. - ki vodijo v neenakost in izključenost. Takšne strukture greha so med drugim pribitki revnih držav, davčne oaze ali monopol peščice na področju visokotehnološke industrije in komunikacij.

Prerok Izaija pravi: „Sad pravičnosti je mir“ (Iz 32,17). Če želimo mir, moramo ustvariti bolj pravičen svet. Jubilejno leto nagovarja vse človeštvo, naj vzpostavi novo svetovno gospodarstvo, ki naj bo solidarno gospodarstvo in resnično služilo blaginji vseh.