Svetovnega dneva mladih v Madridu med 16. in 21. avgustom letos se bodo udeležili tudi mladi Iračani. Dvajset kaldejsko-katoliških kristjanov iz Kirkuka v kurdskem predelu dežele je dobilo priložnost, da s pomočjo darov človekoljubne organizacije ‘Pobuda Krščanski orient’ odpotujejo v špansko prestolnico. Iraške mlade bo spremljala skupina mladih iz Francije, ki je že nekaj tednov v severnem Iraku, kjer obiskuje krščanske vasi in tamkajšnje družine.

Avstrijska človekoljubna organizacija ‘Pobuda Krščanski orient’ si že več kot dvajset let prizadeva za kristjane na Bližnjem Vzhodu, jih finančno podpira in omogoča srečanja z verniki drugod po svetu. Podpora iraški mladini je le eden izmed tridesetih projektov pomoči, ki jih organizacija vsako leto izpelje v severnem Iraku.

Predvsem v škofiji Zakho-Dohuk ‘Pobuda Krščanski orient’ podpira krščanska begunska naselja. V letošnjem letu so izpeljali že sedemindvajset projektov, med njimi tudi izgradnjo rastlinjaka v vasi Nafkandala, v kateri živi šestdeset krščanskih družin. Ostali projekti na tem področju so denimo oskrba z vodo, urejanje otroških vrtcev in nabava malih avtobusov za prevoz šolarjev in za medicinske potrebe.

Predstavniki omenjene človekoljubne organizacije pozivajo ljudi, naj okrepijo svojo pomoč iraškim kristjanom. Sami bi si želeli, da bi bili tamkajšnji kristjani deležni še več pomoči s strani različnih ustanov in organizacij.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je režim Sadama Huseina kristjane pregnal iz severnega Iraka, begunci so morali zatočišče poiskati v Bagdadu ali na jugu države. Od leta 2003 dalje so se številni vrnili v svoj domači kraj, saj so se raje umaknili islamskemu nasilju v mestih. Vendar so na podeželju precej siromašni obeti za prihodnost.

Poleg grozljivih vesti o terorju in nasilju, ki vedno znova prihajajo iz Iraka, pa se vendarle kažejo tudi pozitivni znaki. Nedavno so v bližini Kirkuka posvetili cerkev sv. Pavla. Mala začasna cerkev v vasi Sikanayan, okoli deset kilometrov oddaljeni iz Kirkuka, je prvo krščansko svetišče, ki so ga po prihodu ameriških sil in njihovih zveznikov leta 2003 uredili v Iraku. Gradnjo so omogočili številni dobrotniki, deset tisoč dolarjev je prispeval tudi predsednik države Jalal Talabani. Slovesne posvetitve so se udeležili tudi predstavniki oblasti in islamski duhovniki.

Vas Sikanayan pri kurdski vladi v celoti velja za krščansko vas. Štirideset družin si je tam že zgradilo svoja domovanja, nadaljnih stošestdeset družin pa je trdno odločenih, da se jim pridruži. S tem projektom želijo oblasti predvsem iz Bagdada pobeglim kristjanom vliti poguma, naj ostanejo v državi.

Po navedbah predstavnikov ‘Pobude Krščanski orient’ je prisotnost krščanstva v Iraku še vedno očitna. V mestu Karakoš, denimo, ki je okoli petindvajset kilometrov oddaljeno od Mossula, živi pretežno krščanska skupnost, ki šteje petintrideset tisoč članov. Doslej je bilo mesto obvarovano pred atentati islamskih skrajnežev, kar je verjetno tudi posledica dejstva, da so v mestu sami organizirali tisočpetsto člansko policijsko enoto za varovanje.

Tovrsten razvoj dogodkov pa nekateri ocenjujejo z dvomom. Nadškof v Kirkuku, Louis Sako, meni, da v Iraku z ločevanjem ljudi po njihovi verski pripadnosti malce pretiravajo. Nadškof Sako si prizadeva, da bi v državi obstajali policija in vojska, ki bi vse državljane varovali v enaki meri, ne glede na njihovo versko in etnično pripadnost.