Ne, ne skrbi me, da bodo slike umetne inteligence nadvladale svet. Bolj me skrbi to, da se jih bomo sčasoma vsi tako navadili, da nas ne bodo več motile. Da se našim možganom ne bodo več zdele čudaške in nenaravne. Čeprav to po svojem bistvu so – naprava skuša posnemati Stvarnika.

Pa sploh nisem nasprotnik z umetno inteligenco narisanih podob! V nekaterih okoliščinah se mi zdijo primerne. Za ilustracijo šale na satiričnem spletnem profilu, recimo, so kot nalašč (Zadnja plat, tebe gledam:)).

Moti pa me prostodušna uporaba teh podob v pastoralne namene. Na vabilu na dogodek za starše prvoobhajancev. Na plakatu duhovnih vaj. Na zaslonu v cerkvi za ponazoritev dnevnega evangeljskega odlomka. Na naslovnici knjižice ...

Moj problem s temi podobami ni, da so ustvarjene z umetno inteligenco. Problem nastane, ker je umetna inteligenca, bodimo pošteni, še precej zanič v poustvarjanju ljudi. Naših potez in naših telesnih lastnosti. Če to še nekako prebavim, ko gre za upodabljanje neznanih ali pa ...