Nadbazilika sv. Janeza v Lateranu

Območje, na katerem stoji bazilika sv. Janeza, se imenuje Laterano po starodavni rimski plemiški rodbini. V 4. stoletju je tu stala palača Domus Faustae, v kateri je živela Flavija Maksima Fausta, žena cesarja Konstantina Velikega. Ta je palačo in posest po razglasitvi milanskega edikta leta 313 podaril Cerkvi. Kmalu so začeli graditi baziliko, ki jo je leta 324 posvetil papež Silvester I. in je najstarejša bazilika zahodnega sveta. Na pročelju levo in desno od osrednjega vhoda zato beremo napis: »Mati in glava vseh cerkva Rima in vsega sveta«. Cerkev ima status nadbazilike in je tudi sedež papeža kot rimskega škofa. Papeži so v bližnji palači bivali več kot tisoč let, preden so se preselili v Vatikan. Zlata bazilika Prvotna starokrščanska stavba je bila tako razkošna in bogata, da so jo imenovali tudi »zlata bazilika«. Zaradi poškodb v barbarskih vpadih (Vizigoti in Vandali) in potresu leta 896 je papež Sergij III. leta 905 zgradil novo baziliko in jo posvetil sv. Janezu Krstniku. Leta 1115 je prišlo do požara, zato je papež Lucij II. obnovil baziliko in jo posvetil še sv. Janezu Evangelistu. Papež Bonifacij VIII. je v čast prvega svetega leta 1300 naročil Giottu, najboljšemu slikarju tistega časa, naj poslika baziliko. Z izvolitvijo papeža Martina V. leta 1417 se je končal zahodni razkol in papež se je odločil, da bo leta 1425 v zahvalo razglasil prvo izredno sveto leto. Takrat je uvedel tudi pomembno novost – odpiranje svetih vrat, ki so ga prvič izvedli prav v baziliki sv. Janeza v Lateranu. Papež Inocenc X. je svojemu arhitektu Francescu Borrominiju naročil obnovo bazilike do začetka svetega leta 1650. Žal se je ob tej barokizaciji cerkve izgubilo nekaj znamenitih umetnin iz prejšnjih obdobij. Papež Klemen XI., ki je bil izvoljen v svetem letu 1700, je podelil popolni odpustek vsem, ki so 24. decembra obiskali lateransko baziliko. Odziv je bil tako množičen, da so morali spovedovati celo zunaj pred cerkvijo in obhajati še po deseti uri zvečer. V znamenju apostolov Na vrhu pročelja nadbazilike stoji petnajst sedemmetrskih kipov iz travertina. V središču stoji Kristus, ob njem so kipi sv. Janeza Krstnika, sv. Janeza Evangelista ter drugih svetnikov in cerkvenih učiteljev z vzhoda in zahoda. Ob vstopu v preddverje so skrajno desno sveta vrata. Leta 2000 so po naročilu papeža Janeza Pavla II. v njihove podboje iz 14. stoletja vgradili nova bronasta vrata, ki merijo v višino 3,6 metra in v širino 1,9 metra ter so delo kiparja Floriana Bodinija. V zgornjem delu je prikazan Križani, njegov križ sloni na Mariji z otrokom, ki blagoslavlja. Marija stoji na podstavku s tiaro, ob njej je z leve strani napis: »Kristus včeraj, danes, vedno«. Današnji notranjščini nadbazilike je Borromini dal klasično baročno obliko. Ko vstopimo, nas presenetijo velike skulpture dvanajstih apostolov, postavljene v nišah osrednje ladje. Pobudnika za njihovo izdelavo sta bila leta 1702 papež Klemen XI. in kardinal Benedetto Pamphilj, takratni nadduhovnik bazilike. Po nekaterih teorijah naj bi papežev najljubši slikar Carlo Maratta dobil naročilo, naj nariše apostole, nato pa so skice zaupali v izdelavo izkušenim kiparjem. Tako so zagotovili podoben videz apostolov, kot bi jih ustvaril en sam umetnik. Kljub temu kipar Pierre Le Gros ni želel slediti že napisanemu scenariju, zato se njegova kipa sv. Jerneja in sv. Tomaža razlikujeta od ostalih. Dragocene relikvije Na križišču glavne in prečne ladje sta konfesija in papeški oltar. V oltar je vgrajena lesena miza iz katakomb, ki naj bi služila sv. Petru in njegovim naslednikom kot oltar. Nad njim se vzdiguje čudovit gotski marmorni baldahin, delo Arnolfa di Cambia (1245–1302). V njem sta za zlato rešetko srebrna relikviarija z glavama apostolov Petra in Pavla. V zgodovini sta bili relikviji zelo pomembni, v svetem letu 1450 ju je papež Nikolaj V. na primer dovolil izpostaviti vsako soboto. Prvotna relikviarija je naročil papež Urban VI. (1378–1389) pri sienskem zlatarju di Bartolu. Pozneje ju je bil v viharnih časih papež Pij VI. prisiljen stopiti, da bi plačal odkupnino, ki mu jo je naložil Napoleon Bonaparte. Nova relikviarija je dala narediti vojvodinja Maria Emanuela Pignatelli. V konfesiji stoji leseni kip sv. Janeza Krstnika, pred njim pa je bronasta nagrobna plošča papeža Martina V. V obeh stranskih ladjah so kapele znanih rimskih družin: Orsini, Torlonia, Casati, Corsini, Antonelli, Lanciotti ... Najpomembnejša umetnina je na prvem stebru v desni vmesni ladji. Gre za fragment Giottove freske »Papež Bonifacij VIII. razglasi leta 1300 prvo sveto leto«. Freska je bila prvotno del velikega cikla v Loži blagoslovov, papež Pij VI. pa jo je sem prestavil leta 1786. Za letošnje sveto leto so izdali posebno znamko, ki prikazuje kopijo Giottove celotne poslikave lože, ki je danes izgubljena. Navdih Leona XIII. Iz prečne ladje pridemo do apside, v kateri je papeški prestol. Prvotno apsido je dal papež Leon XIII. podaljšati in v njej urediti kor za lateranske kanonike. Takrat so tja prenesli tudi dragoceni mozaik iz leta 440 s Kristusom v oblakih med angeli, ki velja za najstarejšo Kristusovo podobo v Rimu. Preostanek mozaika sta izdelala Jacopo Torriti in Jacopo da Camerino v letih 1288–1294. Na poti od apside v levo krilo prečne ladje na desni stoji nagrobnik Leona XIII., delo Giulia Tadolinija iz leta 1907. Ob kipu papeža žalujeta alegorija Cerkve in delavec. Leon XIII. je bil s svojo socialno okrožnico, ki je postavila temelje družbenemu nauku Cerkve, glavni navdih za sedanjega papeža Leona XIV. pri izbiri papeškega imena. Nadbazilika sv. Janeza v Lateranu ima lep križni hodnik (vhod v levi stranski ladji). Gre za delo družine Vassalletto (1215–1232), ki je arkade hodnika okrasila z 240 čudovito okrašenimi stebri s kozmatskim vzorcem.

Nadbazilika sv. Janeza v Lateranu

Nadbazilika sv. Janeza v Lateranu

Zlata bazilika

prof. Zora Tavčar Rebula (1928–2025)

PREČNA

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.