Izhajajoč iz besed evangelista Luke, kakor jih je zapisal v Apostolskih delih, je nadškof Zore pojasnil, kako so z darom Svetega Duha tudi Jezusovi učenci, »ki so večkrat pokazali, da njihove oči gledajo za napačnimi cilji, in da si njihova srca želijo sedeti na napačnih prestolih, doživeli očiščenje tega, kar jih je zapiralo vase«. 

Jezusovi učenci so bili s pomočjo Svetega Duha osvobojeni svojih majhnih želja.

Njihov pogled se je s pomočjo Svetega Duha mogel ozreti onkraj obzorij zemeljskega Jeruzalema, njihova srca pa so zahrepenela po skrajnih mejah Zemlje. Osvobojeni so bili svojih majhnih želja.

Ljudstva in narodi so od njih pričakovali sporočilo o odrešenju in Odrešeniku, tako nadškof Zore, in tudi mi po njegovih besedah močno potrebujemo binkoštni dogodek – posamezniki »potrebujemo ogenj, da bo ogrel vse, kar je v nas zaledenelo,« binkoštni vihar in ogenj pa potrebujemo tudi kot narod, »močan piš, … krepko burjo«, »da bo pregnala meglo laži in polresnic, da bo razpihala mrak dvomov in strahov«.

Kristjani ne smemo misliti, da bomo varni, če ostajamo v zavetju enako mislečih.

Binkoštni vihar pa potrebujemo tudi kot Cerkev, kot kristjani, »da ne bomo mislili, da bomo varni, če ostajamo v zavetju enako mislečih«.