Nadškof Zore je v pridigi orisal pomen krstnega in bolniškega olja ter svete krizme, saj duhovniki z njimi krščujejo, posvečujejo in prinašajo tolažbo ter oporo tistim, ki so bolni ali se poslavljajo od življenja.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore. FOTO: Tatjana Splichal

Bog naj se po maziljenju dotakne človeške krhkosti

Nadškof Zore je zbrane povabil, da »se globoko povežemo v molitvi in prošnji ob blagoslavljanju in posvečevanju svetih olj. Naj nad njimi ne izgovorimo samo blagoslovilnih in posvetilnih besed, naj nad njimi ne izvršimo samo predvidenih gest in dejanj. Blagoslovu in posvetitvi naj se pridružijo tudi naše prošnje k Bogu za vse tiste, ki bodo po teh svetih oljih deležni Božje ljubezni, pa naj po krstu vstopajo v življenje Kristusa, naj jih posvečenje zaznamuje za poslanstvo, ali pa naj se jih po maziljenju Bog dotakne v doživljanju človeške krhkosti«.

FOTO: Tatjana Splichal

Duhovniki prinašajo v ta svet Kristusov vonj

Bratom duhovnikom je Zore položil na srce, da morajo prav oni v ta svet prinašati Kristusov vonj. »Maziljeni smo bili ob duhovniškem posvečenju. Toda ne samo takrat. Maziljeni smo tudi vsakokrat, ko delimo svete zakramente, posebno zakrament svetega krsta. Preden s svojimi rokami s krstnim oljem mazilimo novokrščenca, smo najprej sami deležni delovanja tega olja in tudi za nas veljajo besede molitve: 'Svojega Sina si poslal na svet, da bi nas rešil oblasti hudega duha, iztrgal iz teme in prestavil v čudovito luč svojega kraljestva'.«

Celotno pridigo nadškofa Zoreta lahko preberete tukaj.

Delitev zakramentov naj poživi zavest odgovornosti

Obenem mora vsaka delitev zakramenta poživiti našo zavest odgovornosti, je podčrtal ljubljanski nadškof: »Maziljeni smo namreč bili zato, da bi posvečevali krščansko ljudstvo. In to posvečevanje ne more biti zgolj mehanično opravljanje zakramentalnih dejanj; morda navajeno ali celo naveličano izgovarjanja besed in ponavljanja gest. Ne. Ko svoj prst pomočimo v sveto olje, moramo zavestno vstopiti v sveto dogajanje. Bog je, ki deluje. In vedno znova ga iskreno prosim, naj tudi pri tej delitvi zakramenta najprej deluje na meni, da bom vreden biti njegov služabnik in delivec zakramenta.«

Župnija ni moje podjetje

Glede duhovniškega služenja je nadškof spomnil, da niti duhovnik niti škof v svojem delovanju nista zasebnika. »Župnija ni moje podjetje, v katerem moram ustvarjati dobiček, morda presežek dohodkov nad izdatki, v katerem mora biti število krstov večje od pogrebov. In kadar se začnejo te številke obračati drugače, je pod vprašaj postavljeno moje duhovništvo, moja uspešnost. A nihče izmed nas ni poslan na svoje mesto, da bi bil uspešen, ampak da bi v sodelovanju s škofom in pod vodstvom Svetega Duha vodil Božje ljudstvo. Žal nas je strah, da bi v resnici postali učenci in služabniki Kristusa, ki je svet odrešil s svojo 'ljubeznijo do konca', ne s svojo uspešnostjo.«

FOTO: Tatjana Splichal

»Molite za svoje duhovnike«

V zaključku pridige je nadškof Zore zbrano občestvo pozval, naj moli za svoje duhovnike. »Naj Gospod Bog obilno razliva na nas svoje darove, da bomo zvesti služabniki Kristusa, velikega duhovnika, in da vas bomo vodili k njemu, ki je vir zveličanja. Marija, Mati duhovnikov, podaj nam svojo roko, da bomo po poteh in stranpoteh tega življenja skupaj z Božjim ljudstvom prišli k tvojemu Sinu in našemu bratu Jezusu, ki živi in kraljuje vekomaj. Amen.«

Nadškof Cvikl: Bodimo učenci pravih odnosov

V mariborski stolnici je krizmeno mašo daroval nadškof Alojzij Cvikl, ki se je zahvalil duhovnikom za njihovo pričevanje: »Hvala vam za to, da izgorevate in se darujete za vam zaupano božje ljudstvo. Skupaj danes prosimo, da nas Božji Duh napolni z mirom in dopolni, kar je v nas začel, da bomo lahko njegovo znamenje, njegovi preroki, ki v te naše dneve prinašajo upanje. Bodimo učenci pravih odnosov, ki temeljijo na zaupanju, spravi in miru. Pojdimo naprej z navdušenjem in pogumom. Delajmo skupaj kot duhovniški zbor, z brati in sestrami laiki, učimo se sinodalne poti, ki nam bo pomagala, da bomo našli nove pastoralne poti, ki jih navdihuje Sveti Duh.«

Škof Saje: Hvaležen sem za vsakega posebej

Tudi novomeški škof in predsednik SŠK dr. Andrej Saje se je duhovnikom zahvalil za zvestobo in predano delo ter dodal: »Opravičujem se, če sem koga prizadel. Vesel sem vas in hvaležen sem za vsakega posebej: za vaše darove, predloge, sodelovanje, zdravo kritiko in za vse, kar nas povezuje in dela Kristusovo Cerkev. Po obhajanju evharistije postajamo to, kar delamo, Gospodov telo za življenje sveta.«

Vernikom pa je namenil naslednje besede: »Vam izražam hvaležnost, da duhovnike sprejemate, nas podpirate in za nas molite. Hvala za sodelovanje, velikodušno pomoč in predano, zastonjsko služenje v župnijskih in drugih občestvih.«

Nagovora nadškofa Cvikla in škofa Sajeta lahko v celoti najdete tukaj.

Škof Štumpf: Nalaganje let na ramena duhovnikov bi ljudi moralo skrbeti

V soboški stolnici je škof dr. Peter Štumpf opomnil, da bi pešanje zdravja in tudi nalaganje let na ramena duhovnikov ljudi moralo zelo skrbeti.

Med krizmeno mašo v Murski Soboti. FOTO: Anton Horvat

»Obhajanje evharistije in drugih bogoslužij, priprave na zakramente in posredovanje katehez, pa tudi pisarniško delo in druge reči, ki jih zahteva vodenje župnije, ne bo več mogoče, kot je to bilo do sedaj. Zahvaljujem se vam, duhovniki, da se med vami zelo krepi solidarnost za pomoč ob različnih prilikah, pripetljajih in boleznih. Hvala tudi tistim vernim laikom, ki to stanje razumete in ga poskušate sprejeti in pri tem po svojih močeh pomagati.« Celoten nagovor škofa Štumpfa najdete na tej povezavi.

Krizmena maša v Celju. FOTO: Jože Potrpin

Škof Matjaž: Gospod nam mora umiti noge

Celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž pa je poudaril, da ne moremo biti zares Kristusovi učenci, ne moremo sprejeti moči zakramenta, ne moremo resnično vstopiti v srce evharistije, »če ne dovolimo, da nam Gospod umije noge. Brez resnične izkušnje Božjega usmiljenja in odpuščanja ne vemo, kaj je vera. Ne vemo, zakaj smo v resnici njegovi učenci, njegovi diakoni, njegovi duhovniki in škofje, njegovi bratje in sestre. Ne vemo, kaj pomeni biti kristjan. Zato se velika noč začne z umazanimi nogami.« Vsak od nas mora naprej začeti svojo revščino, svojo bedo, »pa ne zato, da bi bil spet ranjen ali ponižan, ampak da bi dovolil Kristusovi ljubezni, da me ljubi,« je dejal škof Matjaž.

Škof Bizjak: Ostanite zvesti oskrbniki svetih skrivnosti

Tudi koprski škof dr. Jurij Bizjak je pri krizmeni maši v novogoriški konkatedrali izkoristil priložnost za zahvalo: »Pri današnjem svetem opravilu pa se predvsem želim zahvaliti: najprej vsem trem škofovim vikarjem, ki skrbijo, da ima škof ne le eno, ampak tri desne roke, potem pa tudi vsem dekanom in župnikom, ki zdaj že tretje leto brez ustreznega pastirja vodite škofijo in vsak na svojih področjih skrbite, da naša krajevna Cerkev ohranja svojo vlogo pri utrjevanju in širjenju nebeškega kraljestva med nami. Ostanite zvesti oskrbniki svetih skrivnosti še naprej in boste, ko se prikaže najvišji Pastir, prejeli nevenljivi venec slave (1 Pt 5,4).« Njegov celoten nagovor je na voljo tukaj.