Poudaril je, da svoboda ni v lagodnosti in sledenju trenutnim družbenim trendom, temveč v vztrajnem osebnem prizadevanju, da bi človek postal to, za kar je poklican. Ob tem je opozoril tudi na nevarnost prilagajanja okolici zgolj zato, da bi bili sprejeti, ter poudaril pomen študija kot služenja veri, resnici in človeku.

Študenti in profesorji pri maši v ljubljanski stolnici. FOTO: Tatjana Splichal

Svoboda, ki zahteva napor

Nadškof Zore je v pridigi izpostavil, da svoboda ni zgolj možnost, da človek počne, kar si želi, temveč tudi pripravljenost za napor, odpoved in preseganje samega sebe. S sklicevanjem na apostola Pavla je študente spodbudil, naj se ne zadovoljijo z udobjem in naj vztrajajo tudi takrat, ko se pot do cilja zdi zahtevna.

Nadškof Zore med pridigo. FOTO: Tatjana Splichal

»Za svobodo nas je osvobodil Kristus,« je poudaril in pojasnil, da ne gre za svobodo, ki bi služila zgolj osebnim željam in lagodju. »Kristus nas ni osvobodil za svobodo kavča in natikačev, kot bi se izrazil pokojni papež Frančišek, ampak nas je osvobodil za svobodo napora, za svobodo preseganja samega sebe in preseganja meja, za katere mislimo, da so nepresegljive.«

FOTO: Tatjana Splichal

Ne podlegati skušnjavi lagodnosti

Študijsko obdobje prinaša številne izzive, preizkušnje in trenutke negotovosti. Prav takrat se po Zoretovih besedah pokaže, ali je človek pripravljen vztrajati na poti osebne rasti ali pa se bo umaknil v udobje že znanega. Svoboda se namreč ne uresničuje z umikom pred težavami, ampak s pogumnim soočanjem z njimi.

Nadškof je zato študente spodbudil: »Vaš korak k svobodi naj bo pogumen in vztrajen.« Obenem jih je posvaril pred skušnjavo, da bi se odpovedali iskanju novega in se zadovoljili z ustaljenim: »Ne dajte se premagati sirenam lagodnosti, ki vas hočejo odtegniti viharjem, ki spremljajo odkrivanje novega, in vas pritegniti v mirnost ustaljenega, že znanega, včerajšnjega.«

Dekan Teološke fakultete UL dr. Tadej Stegu. FOTO: Tatjana Splichal

Ne živeti za videz in pričakovanja drugih

Pomemben del pridige je namenil vprašanju osebne identitete in družbenih pričakovanj. Opozoril je, da ljudje pogosto poudarjamo svojo svobodo in individualnost, obenem pa se prilagajamo modi, trendom in pričakovanjem okolice, ker se bojimo zavrnitve. Takšno ravnanje lahko vodi v življenje, v katerem je pomembnejši vtis, ki ga naredimo na druge, kot pa sporočilo, ki ga želimo posredovati.

Veselo vzdušje na koru. FOTO: Tatjana Splichal

»Spet smo pri videzu, o katerem je veliko govoril pokojni papež Frančišek; ko življenje začnemo živeti kot predstavo, da bi ugajali drugim, da bi bili sprejeti, da bi bili morda celo občudovani,« je dejal Zore. Ob tem je opozoril na posledice takšnega načina življenja: »Vendar se bojim – ne vem sicer, v kolikšni meri imam prav – da v tem primeru pravzaprav umolknemo, ker nimamo nobenega sporočila za ljudi okoli sebe.«

Raje izvirnik kot kopija

Nadškof je študentom položil tudi nekaj misli mladega svetnika Karla Acutisa, ki je opozarjal na nevarnost izgube lastne izvirnosti. Vsak človek ima svoje sposobnosti, darove in poslanstvo, vendar jih lahko zaradi želje po sprejetosti postopoma potisne v ozadje. Zore je zato mlade povabil, naj se ne odpovedujejo svoji osebnosti samo zato, da bi ustrezali pričakovanjem družbe.

FOTO: Tatjana Splichal

»Ena njegovih izvirnih misli pravi, da se vsi ljudje rodimo kot izvirniki, mnogi pa potem umrejo kot kopije,« je spomnil nadškof in študentom zastavil naslednje vprašanje: »In ti, dragi mladi človek, ali ostajaš izvirnik, ki je prišel iz Božje ustvarjalne ljubezni, ali pa počasi postajaš kopija samo zato, da bi te svet sprejel in te ne bi izvrgel.«

Študij kot služenje veri in resnici

V sklepnem delu pridige je Zore poudaril, da študij ni samo pridobivanje znanja in doseganje osebnih ciljev, ampak tudi odgovornost do širše skupnosti. Iskanje resnice zahteva razum, kritično spraševanje, raziskovanje in pripravljenost na soočenje z zahtevnimi vprašanji. V krščanskem razumevanju se takšno prizadevanje povezuje tudi z vero in služenjem drugim.

Nadškof je ob koncu navedel besede papeža Leona XIV., namenjene študentom papeških akademij: »Cenite študij kot služenje veri in resnici: za vaše dobro in za dobro številnih bratov in sester, za katere je Gospod dal svoje življenje.« Sklepno misel je povzel s poudarkom na skupnem poslanstvu, ki presega različne osebne poklice: »To je poslanstvo! Naši poklici so različni, poslanstvo pa je eno.«