Zasebni lastniki so letos rekordno vlagali v gozdove, je njihovo delo pohvalil direktor ZGS Gregor Danev in dodal: »Leto končujemo brez večjih posledic naravnih ujm, izzivi v prihodnosti pa postajajo tujerodne invazivne vrste in tudi karantenski škodljivci.«

Priznanja ZGS podeljuje skupaj z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izbor pa je potekal v Tolminu, ki ima najstarejše ohranjene gozdnogospodarske načrte iz leta 1770. 

Priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda 2025. FOTO: FB Zavod za gozdove 

Med 14 nagrajenci tudi Nadškofija Ljubljana

Slovenija ima več kot 400.000 lastnikov gozdov, njihov način dela pa pomembno oblikuje sedanjost in prihodnost naših gozdov. Med 14 letošnjimi nagrajenci so agrarna skupnost, več žensk lastnic ter lastnik večjega gozdnega posestva, kar lepo ponazarja pestrost gozdnega lastništva v Sloveniji. Priznanje Najbolj skrbni lastniki gozda so po območnih enotah ZGS prejeli:

OE Tolmin: Gregor Kleč
OE Bled: Jorg Sladič
OE Kranj: Štefan Tompa
OE Ljubljana: Julij Jeraj
OE Postojna: Vojko Celin
OE Kočevje: Danijel Kljun
OE Novo Mesto: Peter Pekolj
OE Brežice: Ernest Podlesnik
OE Celje: Jože Lebar
OE Nazarje: Nadškofija Ljubljana
OE Slovenj Gradec: Danilo In Alenka Kotnik
OE Maribor: Mihael Grizold
OE Murska Sobota: Boštjan Petek
OE Sežana: Agrarna Skupnost Podpeč - Praproče

In kaj so bili razlogi za priznanje Nadškofiji Ljubljana? V obrazložitvi izbora je zapisano:

»Nadškofija Ljubljana je daleč največja lastnica gozdov v nazarskem območju, saj njeni gozdovi obsegajo več kot 7.800 hektarjev, kar predstavlja 16 % vseh gozdov v regiji. Od tega je skoraj 6.000 hektarjev gospodarskih gozdov. Večina se nahaja v gorskem svetu Zgornje Savinjske doline, večinoma na nadmorski višini med 1.000 m in zgornjo gozdno mejo. Povprečna lesna zaloga znaša 360 m³/ha, delež iglavcev pa 71 %. V lesni zalogi in poseku prevladuje smreka, ki predstavlja kar 76 % poseka.

Zgradba gozdov je zaradi terenskih razmer, velikosti posesti in nekdanjega velikopovršinskega gospodarjenja po načelih nemške gozdarske šole zelo raznolika in se močno razlikuje od ostale zasebne gozdne posesti. Upravnik nadškofijskih gozdov je podjetje Metropolitana, družba za storitve d.o.o., gozdarsko dejavnost pa vodi Franc Pogačnik. Gospodarjenje je intenzivnejše kot pri drugih lastnikih, zato posekajo večino največjega možnega poseka.

Kot drugod tudi tukaj redno načrtno proizvodnjo motijo ujme in kalamitete. V zadnjem desetletju je kar 49 % poseka zaradi sanitarnih vzrokov, predvsem vetrolomov. Nadškofija je zelo uspešna pri črpanju evropskih sredstev za gradnjo gozdnih prometnic in pomemben gospodarski subjekt v območju. V zadnjih letih prodajajo vedno več okroglega lesa na domačem trgu, tudi lokalnim predelovalcem. Dela v gozdovih in odvoz lesa izvajajo izbrani pogodbeni izvajalci, trenutno 35, večinoma iz lokalnega okolja, kar je koristno za gozd in prebivalstvo.

Za načrtovanje, usmerjanje, koordinacijo in kontrolo del ter izmero lesa skrbijo štirje vodje gozdne proizvodnje: Marko Burger, Jernej Četina, Rok Fale in Peter Pečnik. Zaradi njihovega strokovnega dela, ki temelji na slovenski gozdarski šoli, je lastnica prejemnica priznanega naslova. Vsi vzorno sodelujejo z javno gozdarsko službo pri izbiri delovišč, pripravi gozdnogojitvenih načrtov in drugih strokovnih opravilih.

Zelo učinkoviti so pri sanaciji ujm, s čimer močno omejujejo gradacijo smrekovih podlubnikov. Intenzivnost nege nadškofijskih gozdov je veliko višja kot v drugih gozdovih. Lastniki vse bolj upoštevajo posebne naravovarstvene ukrepe in se zavedajo pomena negovanosti, sonaravnosti in raznolikosti gozdov za njihovo odpornost na hitre podnebne spremembe.«

Spomnimo, da je priznanje leta 2021 prejela Škofija Novo mesto (OE ZGS Bled). Takrat je podelitev priznanj zaradi epidemije covida-19 potekala v prilagojeni obliki.