Kot izkušen graditelj miru in sprave na lokalni in svetovni ravni je bil sedanji »voditelj« italijanske Cerkve izjemno zadovoljen, ko je 24. septembra lani na Trgu Evrope med dvema Goricama skupaj s predsednikoma škofovskih konferenc Slovenije in Hrvaške, Sajetom in Kutlešo ter ob navzočnosti koprskega in goriškega škofa Štumpfa in Redaellija podpisal skupno izjavo za mir. V njej se Cerkve zavezujejo biti nosilke odpuščanja in sprave. Ko je slišal, da bi želeli poglobiti to prizadevanje, je še isti dan sprejel prošnjo za kratek pogovor.

Pred bedenjem mladih treh narodov za mir v Gorici ste v čudovitem nagovoru kristjane opisali kot »družino brez meja« in dejali, da »v nebesih ni meja«. Obenem ste opozorili, da prijateljstva ne moremo jemati kot samo-
umevno: treba ga je graditi, obnavljati. Toda odnose med slovenskim in italijanskim narodom so zaznamovale meje, nasprotovanja ter tudi veliko ran in brazgotin. Po zgodovini, zaznamovani z vojno, totalitarizmi in nacionalizmi, kaj konkretno...