Najdenčki – resnično najdene sirote?
Najdenčki – resnično najdene sirote?
Slovenska literatura 19. in začetka 20. stoletja je polna žalostnih zgodb o sirotah, zapuščenih otrocih in najdenčkih, najbolj znana pa je verjetno kratka pripoved Ivana Tavčarja z naslovom Tržačan. V njej se pisatelj skozi opis bridke usode tržaškega najdenčka Tomažka dotakne zanimivega fenomena t. i. najdenčkov, ki je od konca 18. stoletja dobro stoletje močno zaznamoval številne predele in prebivalce naše domovine.
Ustanovitev najdenišnic
Modernizacija habsburške monarhije ob koncu 18. stoletja je ob urejanju celotne socialne problematike zajela tudi sistemsko oskrbo sirot. Da bi zmanjšali število detomorov in izboljšali položaj nezakonskih mater in njihovih otrok ter povečali število prebivalcev, ki bi skrbeli za večjo blaginjo države, so bile v monarhiji konec 18. stoletja uvedene nove institucije – najdenišnice. Po vzoru porodnišnice in najdenišnice na Dunaju, ustanovljene leta 1784, so v naslednjih letih vzpostavili tovrstne ustanove v glavnih mestih večine dežel zahodne polovic...



