Najprej moramo gojiti poslušanje, da bi Božja beseda lahko prodrla v naš um in srce, obenem pa smo poklicani pogovarjati se z Bogom, ne zato, da bi mu povedali, kar že ve, pač pa, da bi sebe razodeli samim sebi. Zato smo poklicani k takšni molitvi, pri kateri živimo in gojimo prijateljstvo z Gospodom. To se uresničuje najprej v bogoslužni in skupni molitvi, kjer ne odločamo sami, katero Božjo besedo bomo poslušali, pač pa nam on sam govori po Cerkvi, zatem pa v osebni molitvi, ki se dogaja v notranjosti srca in uma. V kristjanovem dnevu ali tednu ne more manjkati čas, posvečen molitvi, meditaciji in razmisleku. Šele ko govorimo z Bogom, lahko govorimo tudi o njem. Izkušnja nam govori, da se prijateljstva lahko končajo z velikim prelomom ali pa z vrsto vsakdanjih nepozornosti, ki navsezadnje načnejo odnos in ga izničijo. Če nas Jezus kliče, naj bomo njegovi prijatelji, ne preslišimo tega klica. Sprejmimo ga in skrbimo za ta odnos in odkrili bomo, da je prav prijateljstvo z Bogom naša re...